Kovačič Jaroslav

Kje se trenutno nahajam?

2011-09-29T16:22:00.000+02:00

Mislim, da ni več skrivnost da konec oktobra potujem v Henderson blizu Las Vegasa. Udeležil se bom SP-ja v dolgem triatlonu s katerim imava še nekaj neporavnanih računov. Na Finskem sem dobil izkušnjo katero moram obrniti v svojo korist, malenkost me le skrbi podnebje in puščava, ki prevladuje v Nevadi. Odhajam 24.10 in do 5.11, ko je ob 6:30 na sporedu start elitne kategorije, se bom navadil na omenjene pogoje. Pri treningu ni bistvenih novosti, prevladuje pa količina, količina in še enkrat količina! Naj na hitro povzamem koliko česa opravim čez teden: Po dnevu pavze, ki je v sredo, naredim menjavo v dolžini 2 h kolesa (max) in 21 km teka (ponavadi trčkarim nekje od 4:00-10), popoldan sledi razplavanje v dolžini 3,5 - 4 km! V petek zjutraj sledi tekaški trening v dolžini 22 km (po lojtrci dol 8km/6km/4km) v povprečnem tempu nekje 3:50-4:00. Popoldan je zopet plavanje, ki je nekoliko težje do 5 km. Sobota je namenjena kolesarjenju 3-3,5 h in v tem času naredim dobrih 120 km, kar povzroči, da se na popoldansko plavanje odpravim s težavo. Nedelja je tekaško in kolesarsko obarvana. Zjutraj ponovim petkov tekaški trening, popoldan pa na kolesu odvozim 2 seriji po 15 km max + 5/4/3/2/1 min max. Ponedeljek je lahek dan in potrebno je le odteči 32 km aerobike (4:15 min/km)! Torek je identičen četrtku, torej menjava 2 h max + 21 km teka. Ob vse to prislonim še 1/2 delovnega časa v šoli, vodenje tekaških skupin in trenersko delo s selekcijo kadetinj pri odbojkarskem društvu Brestanica. Jah, dolg cajt mi ziher ni! ;)

Veselje na eni in globoko razočaranje na drugi strani!

2011-09-24T17:36:00.001+02:00

Prejšnji vikend se je v Sloveniji zaključila tekmovalna triatlonska sezona. Že po pravilu tudi tokrat člani TK Krško nismo nastopili v polni zasedbi, kar globoko obžalujem, da niti enkrat letno ne zmoremo ali nočemo združno nastopiti na največjem triatlonu sezone v Sloveniji in tako bistveno prispevati k razvoju našega čudovitega športa! Skozi leta se nas je v klubu nabralo več kot 50 članov vendar naša zmožnost udeležbe na takšnem tekmovanju ne premore več kot 6 tekmovalcev (pohvala vsem, ki ste zastopali barve kluba). Pa vseeno, tisti, ki tekmujemo za klub pustimo toliko večji pečat.

p.s. Avtorjem slik se iskreno zahvaljujem za lepe fotografije.

Glede na to, da sem letošnje leto posvetil bolj pripravi na dolge triatlone se je spodobilo, da sem nastopil na Loveman-u, katerega sem lani izpustil zaradi nastopa v Grčiji. Sam začetek tekme ni prinesel večjih presenečenj in po plavanju sem bil v ospredju, na 3. mestu. Pri menjavi sem se malce zmedel, ker nisem našel kolesa a sem kmalu že obuval nogavice, ki so prav prišle šele na teku. Nemec in Madžar sta mi na tem mestu nekoliko pobegnila, a sem ju do Kočne že ujel in prehitel. Spust do Jesenic sem vzel zelo previdno v upanju, da zavore za aluminj dovolj dobro primejo na karbonu. Po zaključku prvega kroga sem videl, da se mi je zasledovalna skupina približala na vidno razdaljo. Odločil sem se, da do konca kolesa le še čakam v skupini, pazim na vnos energije in tekočine in se izogibam rdečih obratov. Menjava na tek mi je uspela zelo dobro in že smo bili na delu tekme, kjer odloči tekma. Zaradi lovljenja vodečih (Mori, Majdič) sem prva dva kilometra tekel kot na olimpiku (3:31 in 3:28). Počutil sem se super vendar v mislih sem imel »črno« Finsko, ko me je odrezalo v zadnji četrtini. Tempo sem spustil na 3:40 do 3:45! Na približno 4 km me dohiti prva štafeta in že sem se sprijaznil, da bom prvič poražen od štafete. Na koncu prvega kroga sem videl, da tekaču v štafeti pojenjujejo moči. Poskušal sem se mu približati in do konca 8 km sem mu že »sedel na copatih«. Predlagal sem, da se izmenično izmenjujeva v vodstvu, da bi ohranjala visok ritem. Postavil sem se na čelo in povlekel prvi kilometer. S časom 3:25 sem dosegel, da do konca tečem osamljen in se borim samo s svojo glavo kako ne prenehati. Tretji krog (vsak je meril 6 km) sem doživljal krize predvsem z mislijo, da je potrebno na koncu odteči še podaljšek 6 km. Bolj kot sem računal slabše mi je bilo. Že povprečen učenec v 3.razredu zna zračunati, da je 3 x 6 + 6 enako 24. No jaz sem to uspel zmnožiti in sešteti šele po slabi uri teka. Psihočno mi je to pomenilo olajšanje, saj se mi je trpljenje skrajšalo za dobrih 10 minut J. Stisnil sem zobe in v cilj pritekel kot prvi in s tem osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji dolgih triatlonov. V svoji beri imam tako naslove v sprint, olimpik in dolgem triatlonu (half-ironman). Veselje in olajšanje po prečkanju črte je bilo ogromno, hkrati pa sem se zavedel, da bo potrebno še kar nekaj treninga, da bom 5.11.2011 na nivoju kot si ga želim. Takrat namreč nastopim na SP v dolgem triatlonu, ki letos poteka v Las vegasu.

Vendar tako kot vsaka medalja ima tudi moja dve plati. Po mojem mnenju sem bil od nekdaj človek, ki se je znal veseliti lastnega nastopa in boljšemu vedno stisniti roko. Trudim se vzpodbujati tiste, ki vzpodbudo potrebujejo, želim biti vzor mladim, ki bolj kot računalnike potrebujejo vzornike, želim vzpodbuditi množice ljudi, da pri sebi razvijajo zavest o zdravem načinu življenja in želim aktivno sodelovati pri rakreativnih in tekmovalnih pobudah v domačem okolju. V upanju, da delam dobro ljudem in mojem kraju sem nedavno dobil mnenje prijateljev našega kluba, da je za klub bolje, če odidem skozi vrata. Žal sem to dobil v zameno od ljudi na katere sem mislil, da se na njih lahko obrnem v tekmovalnem in osebnem smislu. To so ljudje katere sem pretekle lete vzpodbujal in jih »gnjavil« naj pridejo na trening, da bomo domačem okolju znani kot celota (klub, društvo) in jih tudi smatram kot del moje zgodbe o uspehu. Pravijo, da pravega prijatelja spoznaš šele v nesreči, ker le tako lahko ločiš zrno od plevela. Hkrati pa se vsem »tistim« zahvaljujem za močno motivacijo za naprej. Za konec pa morda misel...Pravi športniki niso tisti, ki vedno zmagujejo, temveč tisti, ki kljub neuspehu najdejo moč, da se ponovno postavijo na noge! Zmeraj sem se in vedno se bom!

Od sedaj naprej mi treninge meri...

2011-09-02T09:14:00.000+02:00

Kaj več o uri pa drugič, ko opravim nekaj treningov!

Tekaška vadba

2011-07-04T17:59:00.000+02:00

Pozdravljeni!
V Krškem že več kot leto dni poteka rekreativna tekaška vadba. Izvajamo jo ob ponedeljkih in sredah od 19:30 do 20:30. Letos smo uvedli tudi novost, in sicer vaje za moč s pripomočki GymStick. Spodaj je 10 minutni predstavitveni film o tem, kar počnemo v eni vadbeni enoti. Vabim vas, da nas obiščete na stadionu pri OŠ Jurija Dalmatina. Več info na priloženem letaku (e-mail in GSM).

Zaradi povpraševanja želimo dejavnost razširiti tudi v Brežice, kjer bi vadba potekala ob torkih in četrtkih od 19:30 do 20:30. Da je to možno smiselno izpeljati bi za formacijo brežiške tekaške skupine bilo potrebno vsaj 5 ljudi, ki so željni vodene tekaške vadbe. Sedaj imate možnost, da se do konca tedna (10.7.2011) prijavite in naredite prvi korak do izboljšanja splošne kondicije, zdravja in ostalih stvari, ki jih prinaša redna športna dejavnost.

Lep športni pozdrav!
Jaro

Rekreativna tekaška vadba!

2011-06-29T19:22:00.000+02:00

Tako tečemo vsak ponedeljek in sredo!

Austrian half-ironman

2011-05-09T15:31:00.000+02:00

Pretekli vikend sem doživel svoj krstni nastop na polovični (1,9 – 86 – 21) razdalji Ironman-a. Na samo tekmovanje se nisem kaj posebno pripravljal, šel sem bolj po sistemu »Grem, pa kam pade, pade«! Prizorišče je bil avstrijski Rocksee, majheno jezerce takoj za slovensko mejo. Z Darčem sva zamudila petkov briefing, nisva pa točno vedela kje bova prenočila. Kakšnega pritiska za rezultat ni bilo čutiti, zato me ni preveč vznemirjalo, da sem izpustil briefing. Darč, ki se je tekme udeležil že prejšnje leto mi je dobro razložil potek gibanja v menjavi, smer plavanja, progo teka, opozoril me je na klanec na 25 km, itd. Našla sva tudi idealno zavetišče, soba številka 1 s pogledom na jezero in menjalni protor. Zvečer pred štartom je sledil še rahel iztek po začetku tekaške proge in počitek.

Zjutraj bujenje ob 6:30, zajtrk in neposredna priprava za tekmo. Zjutraj sem uvidel, da aero bidona ne bom uporabil na tekmovanju, saj ni bilo nikjer mogoče kupiti nastavka, na katerega se pritdi bidon. Vseskozi (2 tedna) sem živel v upanju, da bo pošilja iz VB prišla pravočasno. Tako sem na kolesarskem delu tekme nastopil z enim 750 ml bidonom. To se mi na kolesu sicer ni poznalo, posledice pa sem začel čutiti v drugem krogu teka. Štart je bil ob 10. uri, začelo pa se je z 1,9 km plavanjem, s katerim sem opravil najhitreje in si pred zasledovalci (Kis, Patrčević, Vištica, Zakšek, Kromar, Fuchs...) priplaval vsaj 1,5 min prednosti. Prednost mi je usprelo zadržati vse do 45-50 km kolesa, ko me je dohitela skupina Vištica-Patrčević-Kis. Do takrat sem vozil v dobrem ritmu, se redno prehranjeval in tudi spil dovolj tekočine. Takoj sem se postavil na začelje novo nastale skupine in vozil na 4. mestu kolikor dolgo se je dalo. Zaveterje na takšnih tekmovanjih ni dovoljeno. Na klancu nekje 25 km pred ciljem se je Vištica odločil za pobeg, mi trije mu nismo sledili (jaz nisem bil niti zmožen). Do menjave sem imel kar nekaj težev z ostajanjem na razdalji do 10 m, saj so se hitrosti vseskozi gibale med 45 in 50 km/h. Imeli smo močan veter v hrbet. Pritiskal sem kolikor se je dalo, poznalo se je, da nisem imel polnega zadnjega kolesa, ki bi vsaj malo olajšal obstanek v skupinici. Da je bila mera polna sem 30 km do cilja ostal brez tekočine in posledično tudi brez vnosa kalorij (brez tekočine je težko prebaviti vse tiste energijske ploščice, ki sem si jih pripravil na kolesu). Tik pred menjavo nas je ujel tudi Fuchs, ki se je tik pred menjavo postavil na vodilno mesto in s tem povzročil za dodatno spremembo ritma, ki pa je nisem prenesel. Odločil sem se, da pred menjavo nekoliko spustim in vsaj malo zadiham. 21 km se mi je zdelo veliko! Svojo nalogo sem do takrat odlično opravil sej sem z 86 km razdaljo opravil v 2:10, kar je skoraj 40 km/h v povprečju. Glede na to, da je polovico proge pihal res močan veter v prsa je to zame odličen dosežek., ki si ga predhodno nisem upal napovedati, saj sem na krono kolesu naredil zgoj 200 km! Tek sem začel podobno kot na tekih na krajše razdalje. Kilometri so na začetku hitro minevali in časi so bili dokaj solidni (3:39,3:46,3:48,3:45,4:10-tu sem moral malo predahniti in spiti nekaj tekočine...). Takoj na 1,5 km sem nazaj prehitel Fuchsa in s tem prišel na 4. Mesto. S tem tekma še zdaleč ni odločena, saj sem pričakoval, da bo prišlo vsaj do krize, če ne celo krčev. Slednjih na srečo nisem trpel, sem se pa moral kar nekajkrat ustaviti in nadomestiti izgubljeno tekočino. Tudi geli, ki sem jih imel na teku zaradi dehidracije niso prijeli. Prvi krog sem odtekel v 37 minutah, kar je obetalo dober tekaški izid. Če se prav spomnim sem 10 km prečkal v času 38:00-15. V drugem krogu so se pojavile težke noge, tempo je padel na 4:08-15 min/km, v glavi pa je odmevalo »Kdaj bo konec?« Po 3 urah in 51 minutah in nekaj sekundah je končno prišel cilj in odrešitev, ko sem lahko v miru zadihal. To je zadostovalo za 4.mesto skupno in 3.mesto v kategoriji in za odličen krstni nastop na omenjeni razdalji. Tekaška razdalja je bila nekoliko krajša. Po Garminu sodeč je bila tekaška proga dolga 19,6 km, zmogel pa sem jo v povprečnem tempu 4:03 min/km! Zmaga je Kis (HUN), drugi je bil Vištica, tretji pa Patrčević (oba CRO). Darko je končal na dobrem 20.mestu, uvrstitev je pokvaril s tekom, saj je v menjavo prišel eno mesto za menoj, kar bi mu ob solidnem teku zagotovilo odlično uvrstitev.

Naslednji dan je potekal Ptujski triatlon, katerega sva se udeležila tudi »Tenerife majstora«. Sam nisem bil na nivoji, ki bi ga zahteva takšna razdalja. V vodi sem odplaval taktično in čakal Darča. Splavala sva v času 10:23, kar je nekje 1:30 slabše od že odplavanega v ptujskem bazenu. To ob nalivu in močnem vetru ni pomenilo nič dobrega. Na kolo sva tako krenila nekje iz 10.mesta. Kmalu sva ujela še Petra Harnolda in nekaj mlajših tekmovalcev, ki kažejo, da bo v bližnji prihodnosti na njih potrebno računati. Močan jih je kmalu odpihnil. Delali smo dobro, vendar moči za maksimalen pritisk ni bilo. To se je poznalo predvsem v vožnji v veter, kjer smo vozili kar nekaj km/h premalo. Ampak po vseh podvigih ta vikend je to popolnoma razumljivo. Na menjavo sem se pripeljal na 4 mestu v rahli prednosti (5 s) pred Darkom in Petrom. Zaostanek za 3.mestom je bil nekje 45 s in po prvih korakih sem vedel, da bo to težko izničiti. Prednost Majdič Jureta (nekdaj izjemno obetaven plavalec ljubljanske Ilirije, specialnost 200 in 400 K, ) je počasi kopnela in skopnela nekje 500 m pred ciljem, ko se ga ujel in prehitel in s tem zagotovil 3. mesto. Zelo sem vsel tega mesta, saj sem kljub težkim in bolečim nogam lahko iztisnil iz sebe maksimum. Po analizi sodeč, sem imel nekje 15 srčnih ud/min rezerve, vendar hitreje zagotovo v danih okoliščinah nebi mogel teči. Zmagal Pleše, drugi Meden. Darko je tekmo končal na dobrem 6. Mestu!

Panaceo Sport

2011-01-07T19:19:00.000+01:00

Letos mi na vsakem treningu družbo dela medicinski pripomoček PANACEO. Pred (30 min) vsakim treningom zaužijem 6 kapsul in tako maksimiziram učinek. V primerjavi s prejšnjim letom lahko hitreje premagujem določene razdalje pri podobni intenzivnosti. Občutek pri napora pri tistih visoko intenzivnih delih treninga pa je znosnejši, kar bistveno vpliva na mojo psiho.

Prvi sneg

2010-11-28T16:34:00.001+01:00

Prišli so dnevi, katerih sem se bal in čakal že nekaj časa. Zapadlo je 20 cm snega, dva dni kasneje pa je tudi stisnilo s stopinjami pod lediščem. Samoumevno je, da začneš avtomatsko iskati rešilne bilke, ki bi omogočile dokaj normalne pogoje za trening. Odločitev je, da v decembru nekajkrat naredimo izlet na Primorsko v času vikenda, ter nekajdnevne priprave v Splitu v tednu med Božičem in Novim letom. V februarju načrtujem tudi priprave na Kanarskih otokih (Tenerife), kjer bo popoln mir in osredotočenost na treningu bo maksimalna.

Prejšnji teden je bila organizirana tudi podelitev TZS za najboljše triatlonce v sezoni 2010. Bil sem proglašen za najboljšega triatlonca, kar je bila le pika na i zelo uspešne sezone. Do naslednjega javljanja pa treniram na približno podobnih razdaljah.

Loutraki ETU foto-report

2010-09-25T13:50:00.001+02:00

Prejšnji vikend je v grškem Loutraki-ju potekala tekma evropskega pokala v triatlonu. Z nekaj nesreče še vedno ujel točko-i-e ?!?. Na koncu 20. mesto!

Dosežen štiriletni cilj

2010-09-10T21:13:00.000+02:00

Po dolgem, dolgem času je zopet napočil trenutek, ko sem si utrgal nekaj minut v prenatrpanem septemberskemu urniku in ga posvetil vam, zvestim bralcem :D Dobro hec mora bit, ampak dejstvo je, da je minilo kar nekaj časa. V tem času sem se udeležil tekem v Prelogu, kjer smo skupaj s TK Rudolf Perešin osvojili hrvaški ekipni naslov v sprint triatlonu, Londonu, Kočevju, Faakersee-ju in seveda na Bledu. Prav na slednjem je bila sreča na moji strani. Sam namreč rad tekmujem v deževnih razmerah. Sicer je bilo nekaj vmesnih minut kar nevzdržnih in sem bil na meji odstopa, ker mi je voda izpod Uroševega kolesa skoraj splahnila lečo iz desnega očesa. Počutje med tekmo je bilo OK in nestrpno odšteval kroge na kolesu v upanju, da ne naredim kakšne neumnosti. V menjalni prostor sem prišel z relativno svežimi nogami, le da, zaradi mrazu, nisem čutil levega stopala. V menjalnem prostoru sem moral teniske dvakrat obuti, saj nisem imel občutka v kakšnem položaju so prsti. Tako sem izgubil nekaj sekund, ki pa na komcu niso bile odločujoče. V začetku drugega kroga se mi je pripetila manjša nezgoda, ko sem na obratu zdrsnil (sicer ne vem kako mi je to sploh uspelo) in se z malo dramatičnimi vložki povaljal po tle (priznam!!, hehe). Medtem ko sem zopet lovil prednost nekaj 10 m sem pogledal tudi na roko, saj me je nekaj trgalo (čutil sem pulz) po mezincu. Zagledam, da »dečko« pridobiva na modri barvi. Takrat na to nisem polagal veliko pozornosti in nekje na 5 km sem odtekel v vodstvo, ki sem ga do konca tudi obranil. Zelo sem vesel, da mi je upelo osvojiti naslov DP v olimpik triatlonu. S tem sem izpolnil dolgoročne cilje, ko sem pred štirimi leti zadal, da osvojim ta željeni naslov. Takrat, ko sem resno pričenjal s triatlonom sem vedel, da bom moral spremeniti življenjski slog, zgubiti nekaj kilogramov, popraviti tek, kupiti opremo, itd.). Meni je slednje uspelo, celo več, doštudirral sem in zaposlil v OŠ! Mislim, da vzdržljivostni športniki v Krškem trpimo ene najslabših pogojev v prelepi Sloveniji. Sam še vedno nimam na voljo dostojnega bazena, atletske steze, besed o finančni podpori s strani Občine pa raje ne bom izgubljal. Hvaležen sem vsakomur, ki mi kakorkoli pomaga na tej poti. Ponovno se zahvaljujem vsem sponzorjem (ki so vidni na desni strani) in opremljevalcem, ki mi lajšajo razmere za trening.

Preteklih nekaj dni sem se ukvarjal z zgoraj omenjeno poškodbo, kateri na začetku nisem posvečal nikakršno pozornost. Vbistvu niti ne vem kako je do tega prišlo. To je dodaten dokaz kako človek na tekmovanju deluje na popolnoma drugačnem nivoju (ko te poganja adrenalin ne čutiš ničesar). Podpludba na mezincu je dokaj moteča, še posebno pri vožnji s kolesom, ko dodobra pretrese roke. Prepozno sem sprostil napetost pod nohtom in nabrana kri se je dodobra razlila po prstu. Prišlo je tudi do manjpe infekcije tako, da je stanje še vedno daleč od željenega. V nedeljo se odpravljam na sprint triatlon v Chioggio v Italijo, kjer bor organizirano neke vrste DP Italije. Prijavljenih je kar nekaj zanimivih triatlonskih imen in v dobro/zanimivo dirko niti ne dvomim. Sam si nadejam le dobrega treninga pred evropskim pokalom v Grčiji, ki bo 19.9 v Loutraki-ju. Tam pa odpotujem kar s trajektom, kar je morda nekoliko nenavadno!

Nove majice

2010-07-30T21:27:00.002+02:00

Od prejšnjega tedna dalje imam nove kratke majice, ki so tokrat v rdeči barvi! Kar nekaj truda je bilo potrebnega, da sem zbral vse logotipe sponzorjev, nekaj pa sem jih moral tudi narisati. Majice so izredno kalitetne, mišljene tudi za kakšno športno aktivnost. Zahvalil bi se prav vsem sponzorjem kateri mi letos na tak ali drugačen način pomagajo k boljšim rezultatom!

Triatlon Kostrena

2010-07-26T18:15:00.000+02:00

Dolgo je od tega odkar sem spisal zadnjo objavo. Tokrat bom malo opisal kaj se je dogajalo na tekmi v Kostreni in v mesecu juliju. Ta mesece nisem veliko tekmoval, saj sem se posvetil treningu in pripravi za pomembne tekme v avgustu. Tako kot v aprilu in maju sem tudi sedaj imel težave z utrujenostjo. V sredini junija sem utrpel rahel padec forme, ki je bila posledica tedenskega premora, zato sem zopet naredil nekaj osnovnega treninga. Vmes sem se udeležil tekme v Velenju, ki pa je potekala ob popolni nemotiviranosti za napor. Vročina je bila le pika na i in tako sem po 6 kilometrih teka sklenil z nastopom. Pretekli vikend sem tekmoval na vedno atraktivnem sprint triatlonu v Kostreni. Zbrala se je lepa druščina tekmovalcev (kljub dopoldanskem dežju). Ker sem ravno izšel iz pripravljalnega cikla sem čutil, da noge niso takšne kot bodo po tednu ali dveh. Na štartu me je skrbelo tudi plavanje, saj zadnji mesec plavam bolj na dolgo. Mislim, da je bilo plavanja za kakšen meter manj (časi okoli 6:30?!) zato do večjih razlik ni prišlo. Po plavalnem delu smo bili v ospredju 4 tekmovalci, kateri pa se nismo dovolj hitro uskladi, da bi prednost povečali. Sam sem imel težave tudi z ubuvanjem šprintarice tako, da sem od skupine skoraj odpadel. Po 4 km smo se polovili in začel se je taktični boj skupine 9 tekmovalcev. Bistvene prednosti si ni privozil nobeden tako, da je o zmagovalcu odločal tek. S slednjim sta suvereno opravila David in Bojan, ki sta nam jih kar lepo "natreskala". Sam sem tekel skupaj z Lukino nekaj metrov za Casadei-om. Tek se mi ni zdel naporen a težko bi tekel kaj hitreje. V ciljnem šprintu sem tokrat moral priznati premoč in prepustiti 4. mesto Lukini. Tekaški rezultat od lani sem popravil za 35 sekund s čimer sem tudi zadovoljen. Danes imam prosti dan, jutri pa že priprava za tekmo v Londonu, ki bo 8.8.

Gorica triatlon

2010-06-17T19:39:00.000+02:00

Od tekme v Gorici je minilo že kar nekaj dni, sem pa vsaj dodobra strnil vse občutke o tekmi. Če po pravici povem sem se nekoliko bal plavalnega dela, saj se letos v vodi ne znajdem najbolje. Zadnje dva meseca treniram s kolegom, ki plava bistveno hitreje od mene. Sicer to ni najbolje za psiho ampak časi se izboljšujejo pri vsakem treningu. Treningi plavanja niso nikakršna filozofija, malo ogrevanja, serija 1, 100 razplavanja in serija 2 (včasih tudi noge). Da se vrnem na tekmo v Gorici… Na plavanju sem do 550 m plaval na čelu in nadzoroval progo v kateri so bili vsi boljši italijanski triatlonci. Po 550 m sem vodstvo prepustil Urošu, ki je nadaljeval v tem ritmu in iz vode sva prišla kot vodeča. Italijani niso bili daleč zadaj. Na kolesarskem delu je bilo s strani naše ekipe postavljena taktika, da v skupini vozim pasivno in s tem omogočim Cigani, da zmanjša zaostanek po plavanju. Kolesarjenje ni bilo preveč naporno, nekoliko pestreje je bilo le na klancu, kjer se je vodeča skupina skrčila iz 6 na 4 tekmovalce. Cigana nas je ujel tik pred menjalnim prostorom in tako izničil 1,5 minutni zaostanek. Menjava 2 mi je uspela zelo dobro in kljub slabemu prihodu v menjalni prostor sem iz njega odtekel kot prvi s prednostjo nekaj sekund. To razliko sem držal skozi vseh 5 km, na koncu pa je bila prednost tolikšna, da zadnjih nekaj 100 m ni bilo potrebno odteči na polno. Čas teka je bil 16:21 skupaj z menjavo, torej je bil tek nekoliko krajši ampak še vseeno na zelo visokem nivoju. 2. mesto je zasedel Cigana, 3. mesto pa De Gasperi. S klubom (Liger team) smo torej dosegli maksimalno število točk (1. in 2. mesto) za pokalno tekmovanje in prevzeli vodstvo. Med posamezniki sem se po svoji evidenci povzpel na 3. mesto s tremi točkami zaostanka za roza majico, ki je na prsih Manuela Biagotija.

Vročina in vroč nastop

2010-05-30T13:21:00.004+02:00

Tedenski oddih od tekmovanj mi je dobro del tako, da sem napravil nekaj kvalitetnih treningov. Po ciklizaciji sedaj prehajam v osrednji del sezone, kjer bo večina treningov namenjena tekmovalnim ritmom in hitrostim. Forma se bo počasi vzpenjala in nadejam si predvsem dobrega plavanja in teka. Ta vikend sem izkoristil priložnost in se odločil, da se preizkusim v olimpijskem triatlonu na Rabu. Na otokih (morju) lahko človek vedno pričakuje razgibano kolesarsko traso, vročino na teku in nekaj vetra. Slednjega je bilo letos bore malo, nekoliko težji kolesarski del mi praviloma odgovarja, vendar sem letos nekoliko zaspal na vožnji v klanec, vročino pa nekoliko težje prenašam kot deževno vreme. Start tekme je bil ob 15. uri kar je pomenilo, da ni bilo tistega običajnega norenja neposredno po prihodu na prizorišče. Le-to je bilo pred hotelskim kompleksom, kateri nam je nudil zadostno število WC-je in pitne vode, kar je ponavadi pomanjkljivost na triatlonih. Živčnosti pred štartom nobene, ker se je predvidevalo kakšen bo vrsten red po plavanju. Plavanje je potekalo v 2 trikotih po 750 m, boje so bile velike tako, da ni bilo večjih problemov z vidljivostjo proge. Na kolesu sva z Urošem složno vozila in se menjala pri diktiranju tempa. Razlika se je po prvem kolesarskem krogu povečala tako, da je bilo kmalu jasno, da se bova pomerila za zmago. Taktiziranje se pričelo v zadnjih 10 km, ko so prenosi postali lažji, pulz pa je padel na mejo nekoliko težjega treninga. Statistika kolesarjenja je bila slabih 42 km pri povprečni hitrosti nekaj pod 37 km/h s 550 m višinske razlike. Tek sem pričel v lepem in lahkotnem ritmu. Uroš je tekel za menoj, vendar sem po nekaj sto metrih ostal sam. Vedel sem, da lahko 5 km pretečem zelo hitro, nisem pa vedel kako se bo to odrazilo na 10 km. Moram reči, da sem imel najmanj problemov z nogami, katere so bile vseskozi voljne teka, nekaj sem imel le problemov z vročino in bodcem, katerega pa sem izdihal. Po dveh (od treh) krogih je organizator naredil napako in odmaknili stožec, ki je označeval v hod v tretji krog in me tako napotil v cilj (kljub mojem začudenju). Bil sem proglašen za zmagovalca s strani napovedovalke, vendar sem bil pripravljen, da bo potrebno odteči še en krog in po kratkem pogovoru s časomerilcem se je to tudi zgodilo. Bilo je malo jeze, vendar je bila prednost v tem trenutku že tolikšna, da tudi izguba 30 s ni ogrozila kasnejše uradne zmaga. 2. mesto je osvojil Uroš Seme, 3. mesto si je z dobrim tekom pritekel Koceić Marin, 4. mesto Leitner Christof in 5. mesto Zakšek Darko, kateri je v kategoriji S1 prvič v triatlonski karieri stopil na zmagovalni oder. BRAVO še enkrat! Statistika teka: 34:31!

Loveman

2010-05-24T21:36:00.000+02:00

Letos jo bomo dobili! Prvo slovensko ironman polovičko, katere oče je Kragar Miro. Zelo zanimivo se mi zdi ime (LOVEMAN), ki je po eni strani izpeljanka iz gesla "I feel Slovenia", po drugi pa lahko simbolizira človeka, ki goji ljubezen do triatlona. Sam sem se nanjo že prijavil v upanju, da se na startu zbere čimvečje število nastopajočih in tako ta šport potisnemo iz "šeste v peto ligo". Kolikor opažam triatlonci v Sloveniji le redko stopimo skupaj, vendar vsi tarnamo nad tem kako so sosednje države boljše v organizaciji, prizoriščih, itd. Zato na tem mestu pozivam vse, ki si želijo napredek v prepoznavnosti triatlonapri nas, da se prijavijo in sodelujejo pri tem zgodovinskem dogodku. Konec koncev pa bo to odlično prizorišče, da se kratkaši spopademo z Ironi! Kdor bo manjkal mu bo žal.

Sprint triatlon Osijek

2010-05-17T15:03:00.000+02:00

Prejšnji teden sem nekoliko imel nekoliko ponesrečen nastop v Italiji (Fumane), zato pa je mi toliko bolj uspel triatlon v Osijeku!

Dan se je začel že sredi noči (tale izjav je sicer podobna Cimetovi) ob 3:15, ko sem komaj odprl oči. Na triatlon Osijek sem se namreč odpravil s hrvaškimi kolegi iz kluba TK Rudolf Perešin, za katerega tudi tekmujem na Hrvaškem. Pot do Stubice je bila napeta, saj sem bil bitko s časom, ker me je Garmin peljal skozi mejni prehod, ki je bil zaprt. Z malo zamude smo se s kombijem »VATROGASCI« odpeljali proti Osijeku. Cesta skozi panonsko nižavje je zelo dolgočasna zato sem prebiral (poslušal) enciklopedijo (Papišta M.) o triatlonu ;). Res neverjetno koliko podatkov in časov si lahko človek zapomni. Po prihodu v Osijek je začelo deževati, kar je napovedovalo nevarno dirko na kolesu. Na plavanju sem prvič preizkusil Speedo-tovo plavalno obleko, ki je po mojem mnenju dobro prestala preizkus, saj sem iz vode prišel kot 2., za Lukino, ki je tekmoval v štafeti. Na kolesu smo (Stojanovič, Milovan, TK R.Perešin in jaz) nadzorovali dirko in povečali prednost pred Patrčevićevičem in Papišto na približno minuto in pol. Bilo je nekaj nevarnih odsekov, še posebej železni rešetki, na katerih je sprednje kolo kar zdrsnilo. Dvakrat sem se znašel v kočljivi situaciji in če bi v dolžino merile še dodatni meter bi zagotovo padel. Na drugo menjavo sem želel priti prvi, saj sem imel prosto postavljen nekoliko nepravično in tako moral riniti kolo in odteči dodatnih nekaj metrov. Tisti, ki so imeli prostor bliže vhodu/izhodu so bili seveda na boljšem. Za takšne primere je potrebno narediti tako kot v Celju, ko na koncu menjalnega prostora postaviš stožec katerega vsi tekmovalci najprej obkrožijo in šele nato zavijejo proti svojem »box-u«. Kljub temu smo iz menjalnega prostora iztekli v skupini, na čelu katere je bil Milovan. Slednjega po nekaj sto metrih prehitim in nadaljujem v solidnem ritmu. Noge so bile sveže tako, da sem imel še nekaj rezerve v primeru napada iz ozadja. Z Ognjenom sva tekla skupaj do obrata, po katerem sem pričakoval, da bi lahko sledil na napad. Ker pričakovanega napada ni bilo sem vedel, da naju čaka zaključni šprint. Slednjega sva začela nekje 200 m pred ciljem, ko sem začel z rahlim dvigovanjem tempa. V nekem trenutku me Ognjen že prehiti za ¼ koraka, vendar sem zmogel še toliko moči, da sem zaključek obrnil sebi v prid in zmagal za 0,125 s! Navdušenje z moje strani je bilo veliko, z druge pa rahla jeza in razočaranje. Toda tako je v športu, enkrat dobiš drugič zgubiš, največji zmagovalci pa so tisti, ki športno prenesejo poraz in zopet najdejo pod do novih zmag!

Posebna preizkušnja

2010-05-04T22:00:00.001+02:00

Dodal sem nove rezultate, ki potrjujejo moje domneve o dobrem plavanju in teku!

V nedeljo, 2.5 sem se udeležil beneškega sprint triatlona, ki je bil tokrat izveden v obliki kronometra. Tekmovalci smo bili pošiljani na progo v točno določenih časovnih intrvalih po vnaprej določenem vrstnem redu. Pri takšni obliki ni priložnosti za počivanje, gre na polno od štarta do cilja, skratka "paljenka"! Imel sem številko 184, kar je pomenilo štart proti koncu nastopajočih. Plavanje je bilo med tekmo štafet in posameznikov rahlo spremenjeno, saj je organizatorjem ponagajal veter, ki je razpihal boje na strani, da bi bilo plavanja za 1000 m! Škoda ;), saj sem tokrat plaval v lepem ritmu in do konca ujel tekmovalca (De Gasperi) pred seboj, ki je imel minutno prednost. Sledi menjava in na kolo, kjer sem se razveselil, da bo De Gasperi narekoval tempo, jaz pa mu pridno sledil. Šok! Po obratu sem kmalu uvidel, da to ne bo mogoče. Bolj, ko sem pritiskal, bolj se mi je oddaljeval. Seveda so fantje nastopali s celotno krono opremo, kar je bilo nasprotno s pričakovanim. Izgubljal sem iz metra v meter in prvič v karieri sem si želel čimpreje na tek. Da je bila mera polna je v 2. krogu pripeljal mimo Casadei, kar je izgledalo kar malo smešno. Prepričan sem, da sem na kolesu od najboljših izgubil več kot 2 minuti, pa čeprav sem imel občutek, da vozim hitro. Že samo De Gasperi je minutni zaostanek po plavanju pretopil v minutno prednost (kar je pomenilo 2 minuti boljši čas kolesarjenja). Teči sem začel v lepem ritmu in lahkotno in čakal kdaj me bo zabilo, saj konkretnega (povišana temperatura) tekaškega treninga nisem opravil kar nekaj časa. Prehitevam, tečem mimo oznake 1 km, 2 km, 3 km in si rečem: "Mrbit gre pa do konca!" Nekje na 3,5 km zavijemo iz obzidja ostro levo, kjer skozi ozka vrata in grmičevje pritečem na odsek z mivko. Ka češ hujšga, bi reku kolega ;) Zavzemem linijo ob robu v upanju, da najdem več opore. Občutek je bil kot, da bi tekel po maslu, malo se vdira malo zdrsuje in to je trajalo kar kilometer. Vložena energija pa dvojna. Po "peskovniku" je sledil samo še tek okoli rondoja in ciljna ravnina. Nekaj sem poskušal celo šprintati, v cilju pa zavzel trenutno 3. mesto. Vedel sem, da to ne bo končno, saj so bili favoriti še na progi. Rezultati so pokazali, da sem zasedel končno 7. mesto, kar je po vseh težavah preteklega tedna zelo zadovoljiv rezultat. Na 8. mestu je tekmo končal Mori Mitja, dostojno pa so nastopili tudi ostali Slovenci ter edina Slovenka!

Dolenjska runda

2010-04-27T17:53:00.002+02:00

Končno smo jo našli, eno kolesarsko rundo, ki je množično obiskana in kjer je mogoče trenirati vožnjo v skupini pri večjih hitrostih. Mislim, da se zanjo uporablja ime Dolenjska runda, z letečim štartom in ciljem na Otočcu. Čeprav nas v bližnji okolici Krškega kar nekaj solidno vozi kolo se le redko dogovorimo za skupinsko vožnjo in tako moji treningi največkrat potekajo v solo izvedbi oziroma v skupinici, ki šteje 2-3 paciente. Že res, da so cilji kolesarskega treninga največkrat dosegljivi pri samostojni vožnji, kjer intenzivnost dvigneš na želeni nivo in pri njej vztrajaš točno določeno količino časa/kilometrov.

Pri triatlonih, kjer je dovoljeno zaveterje prihaja do prepletanja fizičnih in taktičnih sposobnosti. Kdaj in na kakšen način izkoristiti svoje prednosti in na kako izničiti svoje slabosti se kolesar le stežka nauči pri samostojni vožnji. Situacijski trening oz. skupinska vožnja (s sebi enakimi) te pripravi, da vzporedno razvijaš načrt napada in obrambe. Pravočasnost odziva in izbira ustreznih taktičnih elementov so bistvenega pomena pri določanju uspešnosti vožnje v skupini.

Zelo sem vesel, da smo izvohali 90 km rundo, ki zajema tudi nekaj hribčkov in spusta. Na trenutke smo vozili hitro drugič nekoliko počasneje, v povprečju pa smo krog zaključili s 36 km/h. Edina slabost je, da se sedaj tudi na trening kolesa najprej odpravim z avtom, samo verjemite da se splača.

Antalija turistikus

2010-04-22T14:48:00.002+02:00

Antalija, turistično mesto. Za vrhunski šport bo potrebno še marsikaj postoriti. Več kot pol mlijonsko mesto, kjer se odvija gost promet na meji kaosa je za športnike skrajno neprimerno. Kolesarskih stez praktično ne poznajo, domačini pa najpogosteje uporabljajo tramvaj progo kot kolesarsko stezo, vendar za kakšen resen trening to ne pride v poštev. Pločniki za pešce so zelo urejeni, široki in vedno tlakovani. Domačini triatlona ne poznajo, seznanjeni so samo z nogometom, košarko in rokoborbo. Cilj 7 etape Dirke po Turčiji je povzročilo, da so nekaj zvedeli tudi o kolesarjenju. Samo prizorišče tekmovanja je potekalo praktično na ravni cesti, kjer smo v eni smeri kolesarili (8x5 km) v drugo pa tekli (4x2,5 km). Plavanje je bilo v morju, v vodi 19 stopinj, v dveh krogih po 750 m z vmesnim izhodom iz vode. Sam štart niti približno ni bil postavljen pravično. Tisti, ki so imeli višjo štartno številko so imeli daljo plavalno pot. V času štarta tekme sem imel občutek, da so bili valovi, veter in vročina najmočnejši. Iz vode sem prišel okoli 20. mesta z nekaj več kot ½ minutnim zaostankom za vodečim in nadaljeval v prvi zasledovalni skupini. Neorganiziranost nas je vodila, da nismo uspeli priključiti v vodečo skupino, temveč smo bili ujeti s strani zasledovalne. Tako je bilo v ospredju približno 10-15 tekmovalcev katerim je sledila večja skupina približno 20-25 tekmovalcev. Točnih rezultatov po segmentih ni moč razbrati tudi iz uradnih rezultatov, saj nismo uporabljali čipov. Na kolesarskem delu je prišlo do nesreče, ko je sotekmovalec naletel na pešca, ki se je nahajal na strezi. To se je zgodilo neposredno v moji bližini zato sem bil zelo vesel, da sem odnesel celo kožo. Upam lahko samo, da se vpleteni v nesrečo ne trpijo večjih poškodb! Na kolesu sem se počutil močnega in vseskozi sem imel v mislih, da bo potrebno še teči. Tudi, ko sem skočil s kolesa sem imel noge relativno sveže. Nato pa se je začela borba z vročino. Veter je pihal tako, da smo imeli prvo dolžino veter v prsa. Tu sem ohranil kontakt s skupino tekačev, nekaj pa sem jih prehitel. Te dolžine sem vedno tekel bolje in lovil tekmovalce pred seboj, nasprotno pa se je dogajalo v nasprotni smeri, ko sem »pridobljeno« 3x izgubil J. V predzadnjem krogu na obratu nisem dobil vode in sem se komaj privlekel do cilja 3 kroga, v upanju, da bom vsaj tu deležen kakšen požirek vode. Ker je tudi tu zmanjkalo vode, sem se odločil za odstop. Razočaranje je bilo veliko, predvsem zato, ker sem čez zimo veliko treniral in vsi znaki so kazali, da bi moral dobro oddrikati. Sedaj sledi nekaj počitka nato pa še z večjim motivom in željo naprej!

Turčija! KONČNO!

2010-04-15T22:03:00.001+02:00

Potovanje na evropski pokal v Antalyo se je pričelo z nekaj pripetljaji. Medtem ko sva na letališču v Gradcu čakala na check-in za Turčijo sva postala za letališko osebje sumljiva tako, da so nas osebno prišli nagovoriti Kaj čakava. Namreč nobenega leta več ni bilo tisti dan na sporedu. Zvedela sva, da je bil let preložen iz 22:15 na 19:35. O tem seveda nisva bila obveščena zato sva bila osuplja nad potekom dogodkov. Po nekaj telefonskih klicih sva bila prebookirana na jutranji let iz Dunaja, noč pa sva prespala v super hotelu v Gradcu (Hotel Marriott, za tiste, ki bodo tekmovali na polovički v Avstriji na začetku maja - Darč!!!). Kljub nekaj zankam sva naslednji dan pripotovala z dnevno zamudo v Antalyo. Tu sva nastanjena v lepo urejenem hotelu starega sloga, v sobi "Sultana Ahmeta". Takoj na zečetku so nam razložili, da sobe niso oštevilčene temveč so poimenovane po Sultanih :) Imela sva čudovito romantično večerjo ob soju sveč, ob bazenu, razgibanem atriju s pomarančevci. Na krožniku pa ribe, zelenjava in druge specialitete katerih imen še ne poznava (ampak je okusno). Na koncu pa seveda pregreha v obliki sladice - baklava! Ob večernem sprehodu do morja sva bila ogovorjena s strani mnogih prodajalcev, ki so nam ponujali zanimivo "štant" robo. Tu je potrebno barantati, pa tudi, če samo gledaš. Imam občutek, da bom poleg potovalne torbe in kovčka s kolesom domov prinesel še poln koš začimb in čajev, pa čeprav ne bodo zame, haha!!!

Turčija in spremembe

2010-04-03T18:12:00.001+02:00

Z nekaj sreče se mi je uspelo uvrstiti na štartno listi za evropski pokal v turški Antalyi, ki bo 18.4. Same priprave na tekmo potekajo odlično in pripravljenost je na zadovoljivem nivoju. To potrjujejo tudi zadnji treningi v katerih sem naredil nekaj pomembnih sprememb. Ker cilji ponavadi narekujejo spremembe sem končal sodelovanje z dozdajšnjim trenerjem, ki je bilo po mojem mnenju uspešno, vendar je zadnje čase prihajalo do težav pri obojestanski komunikaciji in to ponavadi za sodelovanje ne prinese nič dobrega. Moj klic na pomoč je uslišal dvojec Lipovšek/Kevo, ki imata ogromno izkušenj iz treniranja vrhunskih športnikov. Zastavili smo sistem po katerem bo v treh mesecih prišlo do pojava športne forme. V začetku bo izredno pomembno iskanje optimalne obremenitve, saj si nobeden izmed nas ne želi, da prestopim mejo koristnega in uničevalnega. Sam potek mikrociklusa gre po sistemu 7+1+4+2! Sam napredek bom deloma spremljal tudi preko spletnega dnevnika in poročal kako se telo odziva na količino in intenzovnost. Sedaj sem na nivoju: plavanje 4x300 m za 3:35, kolo 3x20 min za 37,5 km/h in tek 8x1 km za 3:15 min.

Prva menjava

2010-03-17T12:51:00.000+01:00

V nedeljo sem za pokušino naredil prvo menjavo v upanju, da bom lahko ob nekolikšni otoplitvi tudi doma izvajal podobne treninge. Ob nekoliko hitrejšem kolesu po razgibanem istrskem terenu sem na tek prišel z zelo trdimi nogami. Ker je glava nekoliko pozabila te neprijetne občutke prehoda, sem si zadal, da tempo teka nastavim nekoliko rezervirano in kasneje poskušam dodati nekoliko hitrosti. Tekel sem dobrih 11 km v povprečnem tempu 4:02 min/km in pulzu 157 ud/min. Glede na izčrpajoče kolesarjenje (AVG 33 km/h s 600 višincev) sem s tekom zadovoljen. Zaenkrat zelo napreduje kolesarska forma, saj sem do tega trenutka v tem koledarskem letu naredil že 1800 km! Mislim, da se je obdobje zimskega nabiranja kilometrov počasi končuje, ker pa je do prve tekme točno mesec dni bo sadaj pomembno, da se na pomembnejša tekmovanja čimbolje pripravim in količinskim kolimetrom dodam še nekaj hitrih. Že danes bom poskusil z nekoliko drugačnim treningom kolesa in tekaških distanc. Najprej bom vozil srednje intenziven kolo nato pa takoj prešel na 3 km tekaške distance v ritmu od 3:25 - 3:30 min/km. Še nekaj slikic iz Medulina...

Medulin

2010-03-13T21:47:00.000+01:00

Zaradi nedavnih snežnih padavin in lepe vremenske napovedi sem odšel na mini priprave v Medulin. Danes smo (isti trio kot v Lignanu) že naredili dobro aklimatizacijo, predvsem v samopostrežni restavraciji ;) Kljub temu pa nam je uspelo opraviti s prvim 100 km kolesarskim treningom. Tempo vožnje je vse boljši, tudi moč v nogah se stopnjuje. Po regenerativnem tednu zopet sledi blok težjih treniongov, že jutri pa začnem z jutranjim plavanjem in popoldansko menjavo. Z nami je tudi madžarski klub, katerega pa "potestiramo" jutri!

Plan tekem

2010-03-12T11:21:00.003+01:00

1	18.4.2010	Antalya	Turčija	Evropski pokal
2	2.5.2010	Venezia	Italija	Nordest cup
3	9.5.2010	Fumane	Italija	Nordest cup
4	22.5.2010	Senec	Slovaška	Evropski pokal
5	13.6.2010	Gorizia	Italija	Nordest cup
5	13.6.2010	Maribor	Ekipno DP
7	24.6.2010	Brasschaat	Belgija	Evropski pokal
8	4.7.2010	Quinto (Udine)	Italija	Nordest cup
9	10.7.2010	Holten	Nizozemska	Svetovni pokal
10	24.7.2010	Kostrena	Hrvaška	Nordest cup
11	31.7.2010	Prelog	Ekipno DP Hrvaška
12	15.8.2010	Geneva	Švica	Evropski pokal
13	22.8.2010	Karlovy Vary	Češka	Evropski pokal
14	29.8.2010	Almere	Nizozemska	Evropski pokal
15	24.9.2010	Jesolo	Italija	Nordest cup
16	10.10.2010	Hualtuco	Mehika	Svetovni pokal
17	17.10.2010	Tongyeong	Severna Koreja	Svetovni pokal

Back to reality!

2010-02-10T16:49:00.000+01:00

"Pa sj ne morš vrjet!" V ponedeljek zvečer sem se vrnil iz Kopra, kjer sem opravil nekaj zelo dobrih kolesarskih treningov v skupni dolžini 320 km in premagani višini kar 3500 m. Ko se človek pripelje le nekoliko više od Črnega Kala že zadane prve "flike" snega. Te se do Ljubljane počasi kopičijo vse do 30 cm debele snežne oddeje. Ok, sprva sem pomislil, da bo vse dobro samo, da bo sijalo sonce pa četudi je - 5 do - 10 stopinj. Danes, ob prebujanju so mi misli že uhajale na tempo tek 6 km, ki bi ga po planu moral narediti. Bil sem motiviran in že zadostno zregeneriran od vikend žaganja (-> Darč, hehe), da spravim trening pod streho. Takoj, ko sem telo še nekoliko pod prisilo ob 9:00 ;) dvignil iz vodoravnega v navpični položaj me je šokiralo, da je zunaj pravi metež! Proti jutru ga je zapadlo 5 cm, čez dan pa še naslednjih 5. Ker sneg praviloma preseneti cestarje mi je bilo kmalu jasno, da bom moral plan teka nekoliko spremeniti. Namesto tempo teka sem torej napravil 35 minutni tek po celem snegu. Proti večeru pa nameravam v Tuhlju odplavati še 4 km s serijo 5 x 200 K! Naslednji teden pa kot kaže zopet Obala! p.s. Upam, da bom kmalu pripopal tudi kako slikico kako sem ružil po snegu ;)

Ob Burji še vedno 100 %

2010-02-06T23:05:00.000+01:00

Noč v hotelu je bila mučna z malo spanca pri visoki temperaturi zraka v sobi. Kljub vsemu sem se ob 7 uri brez težav prebudil (kar je zame čudež), odšel na lahek zajtrk in nato v bazen, da naredim nekaj kilometrov. Že včeraj sem se zmenil, da bom plaval kar s plavalci PK Koper. Že iz plavalskih let vem, da so takšni treningi zmeraj nekaj posebnega. Že ob prihodu me je "zabilo", ko sem videl, da bo potrebno plavati po dolgem (50 m). Res je, 100 m naenkrat postane 105, rame pa zacementirane :) Preplaval sem 4,2 km z glavno serijo 4 x (5 x 100) na 1:30 za 1:15-17! Sledil je preostanek zajtrka in malo regeneracije v sobi. Ob 12 uri je sledilo 3,5 urno kolesarjenje po slovenski obali in Istri vse do Novegagrada. Burjica je bila kar močna zato je bil povratek do slovenske meje kar mučen in počasen. Če pa pri vsem tem še dežuje, je lahko kolesarjenje kar tečen šport. Števček je na koncu pokazal slabih 90 km, povprečna pa zgolj 25 km/h. Da sem izpolnil včeraj zadani plan sem zvečer odtekel še lahkotnih 10 km od Žusterne - Izole - Kopra - Žusterne. Pulz pri teku se je postopama umirjal in na koncu obstal med 143 - 145 ud/min. Posebnost tega teka je bila tema, slabo osvetljena kolesarska pot ter seveda Burjica.

(po 3 treningih/dan se ti mora malo skisat ;))

Mini priprave v Kopru

2010-02-05T22:32:00.001+01:00

Z Darčitom sva se odpravila na Primorsko (Koper) z namenom, da opraviva nekaj kvalitetnih treningov. Ker nama je prvi dan nekoliko zagodlio vreme sva naredila le dva treninga od katerih je bil poudarek na teku. Sam sem opravil tek distanc, in sicer 5 x 2 km s pavzo 2 minut. Ker sem prejšnji teden podoben trening opravljal na stadionu polnem snega, sem se tega treninga kar nekoliko izogibal saj mi je bilo nazadnje nekoliko neprijetno. Vse ponovitve sem stekel krepko pod 7 minut. Po poznem kosilu sva naredila še plavanje. Ker sem v sredo dokaj intenzivno plaval, je bil tokrat na sporedu nekoliko bolj lahkoten trening z glavno serijo 3 x (100 + 200 + 400 + 200 +100) z 10 s pavze. Tempo se je gibal od 1:15 do 1:16! Skupna preplavana distanca pa kar 5,6 km! Jutri se dan začne (vsaj zame) z jutranjim plavanjem, nadaljuje s kolesom in konča z lahkotnim tekom. Če pa bo ostalo še kaj časa pa javim kako sva realizirala treninge. Skoraj zagotova pa bova večino dneva mokra ;)

Krasen nočni pogled na Žusterno in Luko Koper

Relaxica ;)

Januar

2010-01-31T17:06:00.000+01:00

(na zasneženem stadionu narejen tek 5 x 2 km, ;))

Pretekli mesec je mineval v boju med glavo, telesom in naravo (beri mrazom in snegom). Bilo je kar nekaj omembe vrednih trenutkov, med njimi pa naj izpostavim zaključena verzija diplomskega dela (upam, da diplomiram do konca februarja), pozdravljena poškodba desnega kolena, prvi kilometri s kolesom na Primorskem in pravkar končano DP v plavanju v Celju. Slednjega sem zaradi velike utrujenosti končal nekoliko pod pričakovanji, saj sem 800 metrov odplaval v času 9:08 (cilj bi bil dosežen z 9:00). V decembru in začetku januarja sem imel nekaj nevšečnosti z desnim kolenom, sumil pa sem da gre za t.i. tekaško koleno. Z nekaj preprostimi krepilnimi vajami za štiri glavo mišico sem poškodbo v drugi polovici januarja saniral in tako zopet neovirano treniram tek. Nekaj tekaške pripravljenosti je splavalo po vodi, vendar počasi prihajam na zadovoljiv nivo. Če primerjam pretekle sezone s sedanjo, lahko hitro ugotovim, da je aerobna pripravljenost, predvsem pa maščobni metabolizem na višjem nivoju. Na daljših tekih lahko pri istem naporu tečem tudi do 20 s hitreje po kilometru. Sestavni del tekaškega treninga sta poleg lahkotnih tekov tudi dva nekoliko bolj intenzivna treninga. Tu je prostor za tempo teke in distance na 2 oz. 3 km. Tekaško torej napredujem, občutki na kolesu pa so tudi že solidni in po nekaj kilometrov sem že čutil, da tudi kolesarjenje začenjam iz bistveno višjega nivoja kot leta poprej. Prejšnji konec tedna sva bila s kolegom na dvodnevnih mini pripravah na Primorskem. V dveh dneh sva brez večjih težav prevozila 220 km, kar je za začetek zelo obetavno. Takšen sistem bom prakticiral tudi v nadaljevanju, vse dokler v domačih krajih ne pride do otoplitve. Povratek na Primorsko načrtujem že naslednji teden, ko bom v Izoli ali Medulinu preživel 3-4 dni, kjer bo zopet poudarek predvsem na kolesarjenju.

Voščilo

2009-12-23T18:46:00.000+01:00

Napredek je posledica...

2009-12-06T17:18:00.000+01:00

Kar nekaj čestitk mi je bilo izrečenih ob odtečenih časih na Ljubljanskem maratonu, še več pa sedaj, po končanem pol-maratonu v Palmanovi. Moram priznati, da sem se ob takšnem izboljšanju (1:15.52 -> 1:12.56) tudi sam nekoliko zamisli in vprašal kaj je razlog za takšen napredek. S trenerjem sva načrtovala čas v Palmanovi med 1:14.00 in 1:14.59. Predhodne manjše poškodbe so celo takšen čas postavila pod vprašaj. Do samega starta in kar nekaj časa po njem nisem bil prepričan ali bo (zviti) gleženj zdržal preizkušnjo ali ne. Na prehodu čez 10. km sem videl, da sem več kot odlično na poti in takrat sem sklenil, da poskušam priteči v cilj v željnem rezultatu pa čeprav se v zadnjih kilometrih priplazim do cilja.

Ob pregledu preteklih dveh mesecev sem ugotovil zakaj takšen časovni napredek. V mesecu oktobru sem skupaj pretekel 271 km, v novembru pa kar 320 km, kar mislim, da je to tudi količinski osebni rekord/mesec. Nekoliko je tudi drugačen pristop do treningov in mislim, da se obrestuje maksimalno. Bistven napredek nisem zaznal samo na tekmah, temveč tudi na treningih. Ker je intenzivnost srednje intenzivnih tekov manjša v primerjavi s prejšnjim letom sem bistveno izboljšal aerobni sistem in tako lahko nizko intenzivne teke pri podobni intenzivnosti tečem tudi za več kot 20s/km hitreje v primerjavi z lanskim letom. Regeneracija je posledično boljša in tako lahko telo »pogoltne« večjo količino treninga. Če se dan po jutru spozna, potem bo tudi december mesec presežkov. Zadnji teden sem pretekel 95,5 km in se tako približal meji 100 km. Kot zanimivost naj dodam, da je bil povprečni tempo prejšnjega tedna 4:54 min/km, povprečni pulz pa 144 ud/min. Danes sem opravil 14 km tempo tek!

Palmanova polmaraton

2009-11-23T18:39:00.003+01:00

S tekaškim forumom smo se ob 6:30 uri iz LJ odpravili v Palmanovo, kjer je potekal 7. Palmanova polmaraton. V to starinsko, arhitekturno zelo zanimivo mesto se je zgrnilo nekaj več kot 2000 ljudi. Med vsemi sem osvojil 19. mesto, vendar je bila med njimi tudi ena ženska, kar pa ne odtehta dobrega rezultata. Z razliko od ostalih tekem sem se tokrat uspel dobro ogreti tako, da je bil tek od prvega metra na polno. Nekaj je bilo negotovosti, kako se bo obnesel poškodovani gleženj (zvin). Predno sem se prebil mimo počasnejših, takšnih, ki imajo višje cilje kot pa so njihove sposobnosti, sem izgubil nekaj sekund. Kmalu sem padel v pravi ritem z nekaj rezerve. Pogledi na uro so bili navdušujoči in zaskrbljujoči hkrati. Tempo se je v prvih kilometrih gibal pod 3:18 min/km. Kljub veliki hitrosti se nisem prestrašil in še vedno prehiteval počasnejše. Prvih 5 km sem pretekel v 17:12. V drugih 5 km sem nekaj časa tekel v skupini zato je bil čas nekoliko slabši (17:29) vendar še vedno bistveno od drugih 5 km v LJ. Pred oznako 10 km (34:41) sem se odločil, da napadem in se priklopim skupini spredaj. Tempo je zopet bil nekoliko hitrejši in čas tretjih 5 km je bilo 17:14. Sledila je kriza, ker sem uvidel, da skupine pred seboj ne bom ujel. Sam sem moral narekovati tempo, ujel sem odpadle tekače, ki so skušali držati moj ritem vendar so bili v tem neuspešni. Prav bi mi prišel kakšen sotrpin, ki bi mi pomagal pri narekovanju tempa. Četrtih 5 km je bilo v 17:31. Zaključek samega polmaratona je bil v tempu 3:25 min/km, cilj pa je bil na stadionu. Povprečni pulz je bil 176 ud/min, max pa pri 182 ud/min v začetnih kilometrih. Končni rezultat je bil 1:12.56 kar je za skoraj 3 minute popravljen PB. Verjel sem, da sem močnejši kot v LJ, vendar si niti v sanjah nisem misli, da bom po vseh težavah v zadnjem mescu odtekel tako noro dober rezulat. Dodatno veselje mi vzbuja dejstvo, da sem 2/2 tekel hitreje kot prvo (sicer le za nekaj sekund). Garmin je nameril točno 21 km vendar sem agresivno iskal najkrajšo linijo.

Deževno obdobje

2009-11-08T16:56:00.000+01:00

Športno treniranje je proces, v katerem delamo napake. Pomembno je, da se iz napak nekaj naučimo in naslednjič ravnamo bolje. Pretekli teden in še nekaj dni prej sem plačeval davek poškodbe desne mečne mišice, ki se je pojavila med tempo tekom. Očitno sem prerano želel obremeniti dokaj sesute mišice od Ljubljanskega maratona. Po pogovoru z zdravnikom sem kmalu ugotovil, da gre za vnetje mišice in potreben je bil nekaj dnevni počitek oz. 100% mirovanje. Takšni dnevi so za športnika najhujši, ko glava želi, telo pa ne zmore. Z TENS terapijo sem bolečino pripeljal do te mere, da me ni ovirala pri normalni hoji in takoj sem se spravil v pogon. Začel sem s tekom nekoliko hitrejšim od hoje, ki ni predstavljal bolečine. Z dnevi se je stanje izboljševalo in po enotedenskem prilagojenem programu sem se vrnil na stara pota. Za boljšo regeneracijo sem začel nekoliko pospešeno obiskovati tudi bazene (zaenkrat je plavalni trening najbolj mučen za psiho), kjer sem dodatno razgibaval nogo. Seveda bazeni v naši okolici predstavljajo že nekaj let kar resen problem. Letos nas je privedlo do te meje norosti, da se za plavalni trening vozimo tudi v 50 km oddaljeni Zagreb ali v Tuheljske toplice (45 min vožnje). Ker sem imel v zadnjih dneh, ko jesen kaže zobe, kar nekaj časa za temeljite razmisleke sem ugotovil, da večina športnikov slej kot prej ugotovi, da je le malo tako strašnih nasprotnikov, kot je njihova lastna psiha. Nanašajoč na zadnji stavek lahko rečem, da je le malo stvari, ki me lahko ustavijo na poti do začrtanih ciljev. Nenehen dež, slabi pogoji, poškodbe so samo dejavniki, ki te opozorijo, da je človek le bitje, ki je ranljivo, vendar, ko uspešno premagaš te ovire postaneš samo močnejši in odpornejši.

Po enem izmed krosov..:)

Začetek rekreativne vadbe!!!

2009-11-04T12:53:00.002+01:00

V petek začnemo z izvedbo rekreativnih tekaških programov. Vadba bo potekala v Krškem in Brežicah. Jaz bom vodil skupine v Krškem, v torek in petek ob 15:30 uri na makadamu pri Racelandu. Za lažji začetek sem pripravil 3 primere treningov, ki jih bomo delali v petek. Tisti, ki se do sedaj niste redno ukvarjali z rekreativno dejavnostjo boste delali po programu za začetnike, tisti, ki ste bili tako ali drugače aktivni boste delali po nadaljevalnem programu, tisti, ki pa imate tekmovalne cilje pa se lahko preizkusite na vadbi tekmovalnih tekačev. Vljudno vabljeni!

14. Ljubljanski maraton – FANTASTIČNO!

2009-10-25T21:38:00.005+01:00

Da nebi ponovil lanskoletne napake, ko sem na prizorišče prišel eno uro prezgodaj sem tokrat pazljivo nastavil vse budilke na zimski čas. Vstajanje ob nekaj do šeste ure zjutraj, lahek zajtrk (med, čaj in polnozrnat kruh) in odhod ob 7 uri v Ljubljano. Treme v avtu še ni bilo, nestrpno pa sem čakal, da bom videl utrip Ljubljane na ta največji slovenski tekaški praznik. Prihod v Ljubljano in sledilo je rahlo razočaranje. Sprva sem mislil, da bodo vsi prisotni na Trgu republike že na vse zgodaj prekipevali od energije – jutranja ura se je vsekakor poznala. Rekreativni tekači so bili že nekaj minut na poti in postavil sem se na mesto, da bom v »ciljnem šprintu« videl sestro, ki se je glede na letošnje treninge odlično odrezala. Da bi me predštartna nestrpnost čim manj prizadela sem si doma pripravil vse potrebno za maraton. Čip, številka in ostala ropotija je bila takoj na meni in že smo se prerivali za čim boljši štartni položaj.

Več kot 6 tisoč maratoncev se je letos podalo v boj z uro, samim seboj in bolečino zato je dober štartni položaj bistvenega pomena za končno uvrstitev. Ko je sledil nagovor Župana sem vedel, da gre počasi zares, obrnil kapo, si nadel očala, trikrat poskočil (za ogrevanje) in GAS. Uvodni kilometri so minili v umirjenem tempu, počutil pa sem se kot rokometaš, ki za uspešnost svojega preigravanja izvede varanje in tako pusti nasprotnika za seboj. Na 2 km sem dohitel ŠD 3sportovce, ki so imeli plan teči za 3:40/km. »Okej, ujel si ritem sedaj pa to čim dlje drži!« so bile misli in upal sem, da se bom lahko priključil kakšni skupini tekačev. Nekaj deset metrov pred seboj vidim skupinico maratonk, ki so ob sebi imel svoje zajce. Nekje na 5 km sem jih ujel in nato samo sledil njihovemu ritmu. Ta je pred 10 km nekoliko padel in s soborcem na 21 km sva se odločila, da nadaljujeva nekoliko hitreje. V trenutku, ko se je približevala okrepčevalnica sem stisnil prvi gel, ki sem ga kasneje splaknil z vodo. Znova sem se prilepil na noge in med 10 in 15 km in doživljal najlepše trenutke na maratonu. Ritem pravšnji, gel je prijel, hidracija OK! Ko sem prišel do točke, kjer se cesta obrne na več kot 4 km ravnino proti cilju sem doživel krizo, saj sem bingljal na nitki in s skrajnimi močmi sem se ohranjal v skupinici. V zadnjih 3 km sem doživel preporod in tempo dvignil, ter ob navijanju tisoč glave publike zasedel 14. mesto s časom 1:15.52! To je celo hitreje od načrtovanega (1:16-17). Ko potegnem črto pod današnjim dnem moram biti zelo zadovoljen. Med tekom ni prišlo do večjih napak, Saucony Grid Sinister copati so se odlično obnesli, za CEP-ke upam, da bo jutri viden učinek (brez musklfibra), pojedel dva gela, pil mnogo tekočine in taktično dobro izpeljana dirka. Naslednji cilj je spraviti ½ maraton pod 1 uro in 15 minut. Priložnost bo že konec novembra v Palmanovi (ITA). Čestitam vsem udeležencem Ljubljanskega maratona za uspešen nastop, hkrati pa se zahvaljujem vsem navijačem (ni jih bilo malo), ki ste me spodbujali med progo. Rezultati

Prihaja 14. ljubljanski maraton

2009-10-08T19:16:00.003+02:00

Tako…Prvi teden tekaškega treninga v pripravi na novo sezono je za mano. Sam se zavedam, da je na področju teka potrebno narediti dodaten korak naprej, zato se same vadbe veselim bolj kot kdajkoli prej. Začetne bolečine v nogah v meni samo podžigajo motivacijo za trening. Za prihajajočo sezono pripravljam nekaj novosti za katere upam, da se bodo uresničile s čimer bi rad še dodatno odprl nekatere možnosti za nastope na mednarodnih tekmovanjih. Prav tako potekajo razgovori o opremi v kateri bom treniral in nastopal, o tehnični podpori, možnosti nakupa novega kolesa, itd. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojem najbolj zvestemu sponzorju, INTENTA d.o.o., ki finančno podpira mene in naše društvo. Nezadržno se približuje datum največjega rekreativnega dogodka (Ljubljanski maraton, 25.10.09) pri nas in odločil sem se, da letos izboljšam svoj PB v malem maraton. Ker bo to zame, šele drugi tek na takšni razdalji pričakujem rezultat med 1:16 in 1:17. Po lanskoletni izkušnji (ki pa ni bila prijetna) bo to precej zahtevna naloga, ki pa bo zagotovo premagana najkasneje do konca novembra, ko imam namen opraviti še polovičnim maratonom v Palmanovi. Do LM si lahko na spletnih straneh Garmin Connecta ogledate nekatere primere tekaških treningov, zadnji takšen je današnji tempo tek 9 km…

Mission Krk: COMPLETED!

2009-09-22T15:00:00.003+02:00

Za konec sezone smo se skupaj s prijatelji (Darko, Blaž in jaz) odločili, da se ponovno udeležimo triatlona na Krk, ki je prijazen do tekmovalcev po lokacijski in organizacijski naravi. Tako kot prejšnje leto smo se tudi tokrat odločili, da dobrih 200 km do vasice Kornić (mesto dogajanja) premagamo kar s kolesom. Pri načrtovanju nam je nekoliko nagajalo vreme, ki je bilo prejšnji teden sorazmerno muhasto. Najslabša napoved je bila ravno za četrtek, ko so vremenarji obljubljali krajevne padavine. Odhod smo organizirali tako, da smo se večini le-teh izognili, vse kar pa smo občutili od dežja je bila le mokra cesta. Za celotno pot smo porabili 7 ur čiste vožnje na kolesu, s postanki pa 8 ur in pol (bolj, ko se je približeval zaključek bolj smo se čudili vsem Ironmanašem in seveda Robiču, ki se pri takšnih razdaljah šele dobro ogreje). Seveda naše telo ni vajeno tako super dolgotrajnega napora in se je po dobrih 100 km začelo upirati. Sam sem imel probleme z desnim kolenom, katerega čutim še danes. Po namestitvi v lepem apartmaju s pogledom na morje, je sledila energijska bomba v obliki makaronov. Ker je bila tekma na sporedu šele v nedeljo naj imeli dovolj časa, da se regeneriramo za nastop.

Ker sama tekma ni imela tako velikega tekmovalnega naboja smo si privoščili nekoliko zabave, med drugimi pa smo se udeležili tudi smučanja na vodi, ki je pustilo katastrofalne posledice v zgornjem delu telesa. Mišične bolečine so bile tako velike, da nisem bil prepričan ali bom sploh zmogel 1500 m plavanja, da ne rečem kaj se mi je podilo po glavi ob misli na 10 km teka. Sama kolesarska proga je bila z 1000 metri nadmorske razlike zagotovo najtežja, ki sem jo do sedaj preizkusil na triatlonih. Ob nekaj kilometrskem vzponu po 12 % nakloni in vročini okoli 30°C še danes v srcu čutim rahle bolečine.

Da bilo vse skupaj še težje pa se je organizator odločil, da tokrat izpelje tekmo brez dovoljenega zaveterja. Na koncu sem osvojil odlično 3. mesto, s katerim sem zadovoljil lastna pričakovanja. Nekoliko slabosti sem pokazal na tekaškem segmentu, kjer je bila dehidracija že prevelika, da bi normalno odtekel vseh 10 km. Začel sem sicer zelo solidno, vendar pa sem po nerodnosti sebe in organizatorja zamudil obe okrepčevalnice, ter se tako ob koncu teka spopadal z zelo utrujenimi nogami. Mislim, da je tudi to botrovalo, da se nisem pognal v borbo za konkreten napad na 2. mesto, ki ga je osvojil Italijan Cigana. Zmagovalec triatlona je bil Alberto Cassadei. Zelo me je razveselilo dejstvo, da sta oba klubska kolega končala v prvi deseterici. Darko Zakšek je zasedel 6. mesto, Miran Abram pa 8. Mislim, da bom s to tekmo uradno zaključil s sezono, nekaj možnosti pa je, da se prihajajoči vikend udeležim še sprint triatlona v Italiji. Kakorkoli, sezona je bila zame zelo uspešna, narejen je bil napredek v primerjavi z lanskim letom in verjamem, da se bo podoben trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Zatajilo je plavanje…

2009-09-08T16:50:00.001+02:00

Ko sem bil star slab mesec je na Bledu potekal prvi triatlon v Sloveniji, kar je pomenilo uradni začetek zgodovine slovenskega triatlona, ki kljub nekaterim vzponom in padcem v zadnjih letih doživlja neverjeten razvoj. Nekaj znanih imen iz sosednjih držav in seveda večina najboljših domačih triatloncev je pomenila, da se bo bil zanimiv boj za naslov državnega prvaka v olimpik triatlonu. Po pravici povedano, sem se veselil blejskega nastopa, saj sem vedel, da tekmo pričakujem v solidni formi. Zadnji teden je na plavalnih in tekaških treningih »letelo«, nekoliko je bila uganka le kolesarjenje. Blejsko jezero je sobotnega jutra imelo slabih 23 stopinj in ne vem kaj me je obsedlo, da sem se že pred startnim signalom ohlajal (namesto ogreval) v hladni vodi. Že v uvodnih metrih nisem našel pravilnega zavesljaja tako, da sva z Urošem prvi krog plavala z ramo ob rami. Od zadaj sem čutil pritisk nekaterih triatloncev, vendar sem imel občutek, da hitrost plavanja le ni tako slaba. Sledil je kratek izhod iz vode in povratek v začetek 2. kroga. Narekovanje tempa sem prepustil Urošu, sam pa sem se boril za drugo mesto in ugoden položaj za prihod na menjavo. Slednjo sem opravil umirjeno in hitro smo se znašli na prvem obratu, ko sem zagledal, da prednost (Seme, Torok, jaz) pred zasledovalno skupino (Pleše, Pelaj) znaša le nekaj sekund. Že na prvem klancu nas dohiti in prehiti David, kateremu pustimo, da se odpelje v vodstvo. Njegova prednost je iz kroga v krog naraščala najprej iz 15 sekund na 30, na koncu pa skoraj do 3 minut. Zasledovalci nekako nismo našli skupne moči, da bi konkurirali tokrat fantastičnem Davidu, ki nas je z svojo suverenostjo kar malo presenetil. Zelo nejevoljen sem stopil s kolesa in prešla me je misel, da bi celo odstopil. Uspešno opravim z menjavo in takoj iz menjave zavzamem 3. mesto, ki ga do konca ne spustim iz rok. Kljub razočaranju gre za mojo najboljšo uvrstitev na Bledu in popravo PB-ja za debeli 2 minuti in pol (predvsem na račun teka). Ker mora človek v vsaki tekmi najti nekaj pozitivnega pa recimo takole.. Lani sem bil za DP 3., letos 2., drugo leto pa morda 1. Obliž na rane je bila tudi osvojitev slovenskega triatlonskega pokala, ki pa žal iz leta v leto izgublja na kakovosti. Za obnovitev kakovosti slovenskih tekem bo potrebna korenita sprememba, do tedaj pa nasvidenje!

Cel dan sonce, nato pa dež, ko ga najmanj potrebuješ

2009-08-28T07:42:00.005+02:00

Pretekli teden se je začel z nekaj dnevnim letovanjem na slovenski obali, natančneje v Piranu.

Vreme je bilo odlično, nastanitev tudi tako, da ni bilo problema izvesti tudi kakšen trening.

V tem obdobju se predvsem posvečam teku in plavanju. Na teku poskušam nekoliko obnoviti formo iz začetka sezone, na plavanju pa želim izboljšati občutek za vodo. Včeraj sem po enotedenskem premoru zopet sedel na kolo, naredil 70 km, dobil pa nas je tudi dež, ki je v tem času prava redkost. Bliža se konec tekmovalne sezone zato v ozadju priprave na Triatlon Bled že poteka načrtovanje za naslednjo sezone. Pred zaključkom se nameravam udeležiti še triatlona na Krku, odvisna od forme pa je udeležba triatlona v Italiji, ki bo na koncu meseca septembra.

Pretekli teden

2009-08-17T23:15:00.002+02:00

Zadnji teden sem posvetil predvsem polnjeju baterij za naprej. V začetku tedna smo se podili po Julijskih Alpah, ki imajo name blagodejen vpliv, saj se človek nokoliko odmakne iz vsakdanjega ritma. Po prihodu domov sem imel namen napraviti nekaj treninga, nato pa nastopiti na ekipnem DP v triatlonu. Pred tekmo je bilo v zraku moč čutiti naelektrnost vseh ekip, ki so imele svojo računico. Razočaranost ob odpovedi tekme je bila očitna vendar sem hitro izkoristi priložnost in se udeležil kolesarskega maratona po deželi cvička. To je tradicionalno dobro organizirana kolesarska prireditev, kjer se dokaj kmalu maraton odpre in začne se dirka. na 70 km dolgi trasi z nekaj klanca je bila povprečna hitrost 39 km/h. Vesel pa sem z dejstvom, da sva bila z Darčijem (TK Krško) v begu tretjino maratona. Seveda so naju ulovili in odločal je končni sprint. Tam smo pripravili dober položaj za kolega, ki je zmagal v stilu Cavendisha. Zvečer je sledila še slaba ura teka, ki nekako odpira obdobje bolj intenzivne tekaške priprave. Kej več o dvigu tekaške forme pa v naslednjem javljanju. P.S. VSAKA ČAST PRIMOŽ KOZMUS!!!

World cup triathlon Tiszaujvaros

2009-08-14T21:09:00.005+02:00

Oglejte si video iz Tiszaujvarosa, kjer se je vse do teka odvijalo po slovenskih željah, ;) hehe

Na koncu doseženo 57. mesto s čimer sem zadovoljen. Do točk ITU se je uspelo prebiti Urošu, za kar mu iskreno čestitam, hkrati pa nama je lahko to motivacija za naprej in potrditev, da smo tudi v moški konkurenci sposobni tekmovati na najvišjem mednarodnem nivoju. Po nekaj dneh počitka pa zopet k osnovam (beri treningu) za dober rezultat na Bledu...

Brno 18. mesto

2009-07-21T15:39:00.002+02:00

Po odpovedi triatlona, oz. po najavi duatlona sem kar malo izgubil motivacijo za tekmovanje. To sem čutil tudi pred štartom, ko ni bilo tiste pozitivne predštartne treme, ki povzroči, da iz sebe res izstisneš maksimum. Ker je bila napoved vremena zelo slaba sem se odločil, da prvi tek odtečem v trening copatih, ki so sicer namenjeni daljšim tekom. Seveda so ti nekoliko težji in niso namenjeni tekom okoli 3:15 min/km. Čeprav sem začel nekoliko rezervirano, je bila intennzivnost prvega teka zelo velika. Po timingu sem tekel nekaj sekund čez 16 min, kar je tudi najhitreje do slej. Želel sem sem si, da pridem na menjavo z nekaj tekmovalci s katerimi bi kasneje na kolesu polovili boljše tekače. Uroševa skupina je bila pred menoj slabih 15 s, katere sva s Čehom Hirtom relativno hitro in enostavno ujela. Zaradi mokrega in slabega cestišča je lahko manjša skupina čez ovinke vozila nekoliko hitreje in tako smo kasneje proti koncu kolesa ujeli še prvo, nekoliko večjo skupino, katera se je na koncu pomerila za 4. mesto. Kolesarski del je bil speljan zelo atraktivno, kjer so gledalci (ni se jih glih trlo) prišli na svoj račun. Vozili smo tudi čez halo v kateri je bil štart, cilj in menjalni prostor. Povprečna hitrost z vključno drugo menjavo je bila 38,9 km/h. Na tekmi so vseskozi bežali trije ubežniki (Aernouts, Ospaly, Sissons), ki so si kasneje v tem zaporedju razdelili prva tri mesta. Drugi tek (10 km) sem začel podobno kot prvega. Prva dva kilometra sta bila v času 6:17, kar se mi niti ni zdelo tako težko. Nato je prišlo obdobje, ko sem nastavil tempo na konstantno hitrost in tekel naslednje 4 km v ritmu 3:31 min/km. Odsek med 6 in 8 km je bil najbolj kritičen (7:15) saj me je prehitel tekmovalec, kateremu nisem uspel slediti. Tako sem padel na 21. mesto. Po požirku vode se mi je nenadoma "odprlo" in zopet sem lahko dvignil tempo teka. Če izvzamem začetnih 2 km sem odsek med 8 in 10 km tekel najhitreje (6:56). Ko so ostali popuščali sem jaz dodajal in pritiskal na plin. Tako sem dohitel 3 tekmovalce pred seboj, kar je na koncu zadostovalo za 18. mesto, kar pomeni prva polovica in s tem tudi kategorizacija državnega razreda. Pred menoj (zgolj 5 s) se je uvrstil reprezentančni kolega, Seme, ki je bil v boju za prvo petnajsterico, nato pa ga je pomanjkanje energije stalo boljše uvrstitve. Glede na uvrstitev med prvih 20 bi morala oba dobiti točke za evropski pokal, vendar sva te zgrešila za slabe pol minute, saj nisva bila znotraj 5% zmagovalnega časa. Kaj bi bilo, če bi bil triatlon je neumno govoriti... Tekme pa tako ali tako še prihajajo!!!

Brno...ejejej

2009-07-18T07:38:00.004+02:00

V Brno (CZE), na prizorišče ETU pokala, sem prišel z velikimi pričakovanji in veseljem, da se udeležim tekme. Sledilo je razočaranje na brifingu, saj so organizatorji zaradi hitrosti toka reke spremenili triatlon v duatlon. Tako bomo ob 18. uri štartali na razdalji 5 km teka, nato 40 km kolesa in za zaključek še 10 km teka. Vse dogajanje je postavljeno med velike hale (podobno kot gospodarsko rastavišče), v eni izmed njih pa je tudi štart, cilj in menjalni prostor. Da bi naredili tekmo čim bolj spektakularno je del posameznega kroga speljan kar čez halo. Kako se bo razvijala tekma pa več v naslenjih dneh...
Še par slikc..

Z Urošem pred objektom, kjer bo štart, cilj in menjalni prostor...

Ne, pivo ni moje :)

Pogled na tramvaj iz sobe našega hostla...

Ja, danes je na vrsti britje!!!

EP Holten

2009-07-08T16:46:00.000+02:00

Končno sem imel toliko časa in volje, da bom na kratko opisal dogajanje na evropskem prvenstvu v triatlonu v Holtnu. Tisti, ki še ne veste je bilo to zame premierno EP zato nisem točno vedel kaj pričakovati. Po natančnejšem ogledu štartne liste smo kaj hitro prišli do ugotovitve, da bo uvrstitev med 50 kar lep uspeh.

Do Holtna je iz Slovenije skoraj 13 ur vožnje po avstrijskih in nemških avtocestah. Občutek, ko izstopiš iz kombija po tako dolgem sedenju je res fantastičen. Nastanjeni smo bili v idilični hiški v počitniškem naselju, ki je bilo od prizorišča dogajanja oddaljeno cca 5 km. Kuhali smo si sami tako, da so mi testenine ob odhodu že gledale iz ušes. Zaradi zgodnjega prihoda (do tekme je bilo še 5 dni) sem v dneh pred tekmo naredil kar nekaj aktivacijskih treningov in ogledov prog, da nebi med tekmo prišlo do kakšnih presenečenj.

Tekma:
Po pričakovanju se je po plavalnem delu odlepila skupina 6-8 triatloncev, ki letos s podobno taktiko zmagujejo tudi na svetovni seriji. Sam sem se odločil, da plavanje ne začnem čisto na polno in poskušam kasneje stopnjevati tempo. Zgodilo se je popolnoma obratno. Sicer sem začel nekoliko počasneje vendar sem bil na prvi boji deležen nekaj udarcev in »tunkanja«, kar je nadvse počasno plavanje zelo otežilo. Iz vode sem priplaval v nekoliko večji tretji skupini z minutnim zaostankom za prvim. Menjavo sem napravil brez težav in tako začel kolesarski del, ki je vseboval nekaj tehničnih zavojev, vzpon in na nekaterih mestih tudi slabo cestno površino. Zelo sem se bal, da moji tubularji vsega tega nebi zdržali. Strah je bil odveč kajti kolo je delovalo brezhibno. Že po nekaj kilometrih smo ujeli drugo skupino in nato nadaljevali lov za ubežniki. Razlika do prvih se je do menjalnega prostora (T2) se je med prvim in mano prepolovila in je znašala slabih 30 s. Menjava je zopet potekala brez težav in ob bučnem spodbujanju kar 8 000 gledalcev sem se podal na tekaški del. Začel sem v svojem ritmu tako, da sem se kmalu znašel na začelju skupine. Kasneje sem tempo stopnjeval in začel prehitevati nekatere tekmovalce pred seboj. V drugem krogu (od štirih) sem začel čutiti posledice vročega dne in dehidracije. Noge so postajale vse težje, žeja pa neizprosna. V enem izmed krogov se mi je pred oči narisala osvežilna pijača v ciljni areni, kar je bila gonilna sila v drugi polovici teka. Slednja je bila v primerjavi s prvo dosti počasnejša in tako sem izgubil nekaj prej priborjenih mest. Na koncu je moj nastop zadostoval za 34. mesto, kar je spodbuden nastop za prihajajoče tekme. Evropski prvak je postal Španec Gomez pred Britancem Brownleejem in Rusom Brukhankovom. Rezultati

DP Celje

2009-06-29T15:21:00.001+02:00

Ko tekmovalec preživlja obdobje neke manjše krize, ko misli, da je nekje izgubil tisti zmagovalni občutek in ko mu pomislek na velik napor predstavlja težavo, potrebuje tekmo, kot sem jo doživel jaz včeraj v Celju. Zadnji teden pred dirko sem se ukvarjal predvsem z zategnjeno zadnjo ložo na desni nogi. Vseskozi sem si dejal, da jutri bo bolje. Glede na to, da je maser pobegnil na priprave, tudi čas regeneracije nisem mogel kaj bistveno skrajšati. Iz dneva v dan je bilo stanje boljše vendar 100% nisem bil pripravljen na napore na teku. Tekma je sicer potekala po želenem planu. Pobeg na plavalnem delu, nato pa obdržati prednost na kolesu in teku z upanjem, da se ne bo formirala večja zasledovalna skupina. To zadnje se sicer ni izšlo, vendar je bila do takrat s strani mene narejena že prevelika razlika, da bi me zasledovalci lahko ujeli. Na tek sem odšel z nekaj več kot dvema minutama prednosti, kar je zadostovalo za miren zaključek. Tek sem začel sicer nekoliko rezervirano nato pa je korak kar stekel in 5,1 km sem zmogel v 17:32, kar je glede na razgibanost proge soliden rezultat. Kot zanimivost naj povem, da mi je uspelo postaviti najboljše rezultate tako v plavanju, kolesarjenju in teku. Rezultati

Že danes odpotujem v Ljubljano iz koder jutri v jutranjih urah odpotujemo proti prizorišču evropskega prvenstva. Le-to se bo pričelo s tekmo štafet juniorjev v četrtek, glavni del pa bo v nedeljo, ko ob 16:15 štart dirke članov z udeležbo Seme Uroša in mene. Mislim, da bodo dirko neposredno prenašali na http://www.rtvoost.nl/tv/live.aspx

Zdaj gre zares...

2009-06-26T21:53:00.001+02:00

Že kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega javljanja. Imel sem nekaj problemov (tako telesnih kot tehničnih) od nesreče, ki se mi je pripetila na koncu meseca maja. Predvsem je posledice utrpela leva stran telesa, za katero sem dobil tudi fizioterapijo v Termah Čatež. Po dveh tednih terapij in upam, da končanem zdravljenju lahko napovem začetek tekmovalne sezone. Začetek pravim zato, ker v začetku julija odhajamo v Holten (Nizozemska), kjer bova z reprezentančnim kolegom nastopila na evropskem prvenstvu v konkurenci elite. Tekma bo tudi otvoritev serije nekoliko težjih evropskih tekem, katerih se nameravam udeležiti v mesecu juliju in avgustu. Zagotovo imam v načrtu oddirkati evropski pokal v Brnu, od finančnih zmogljivosti pa je odvisno kam me bo pot vodila kasneje. Zelo verjetno je, da se bom udeležil balkanskega prvenstva v triatlonu v Bolgariji. Še pred »evropsko turnejo« pa se bom udeležil DP v sprint triatlonu v Celju, kjer je cilj en sam in jasen! ZMAGA!

Britanska super elite serija

2009-05-19T10:04:00.002+02:00

Ojle!
Še sem živ! Vrnili smo se v Slovenijo danes ob 3. uri zjutraj. Potovanje iz Škotske do Milana in nato z avtom do Krškega traja skoraj 17 h! Da malo opišem tekmo na Škotskem. Zaradi mrzlih razmer (voda 12 stopinj) se organizatorji niso mogli odločiti za dolžino triatlona. Kolebali so med varianto Olimpika in Sprinta. Na koncu je bilo odločeno, da startamo daljšega. Prvih 500 m v vodi zaradi mraza nisem čutil obraza, vendar je mojo pozornost preusmerila borba za ugoden položaj. Do konca plavanja sem se prebil na 3. mesto, kar je po nekoliko slabši menjavi še zmeraj pomenilo 1 skupino na kolesu (5 tekmovalcev). Po dveh krogih je Clarke (udeleženec OI v Pekingu, ki sodi med Top 10 na svetu) skočil na kolesu in ker sem bil jaz prvi na gumi sem pokril niti ne tako divji skok. Do vrha hriba sva si privozila nekaj sekundno prednost, kar pa sam nisem niti vedel. Po kratkem pogovoru kaj in kako dalje, se je Clake odločil, da skuša uspešno pobegniti in predčasno odločiti dirko v svojo korist. Sam profil kolesarske proge je bil zelo razgiban pa tudi veter je povzročil, da sem po dobrem krogu skupne vožnje prišel v "območje rdečega". Moral sem se odločiti, ali naj skušam držati Clakov tempo, ali naj počakam skupino 3 zasledovalcev in skušam nato še nekaj odteči. Odločil sem se za slednje. Preden so me ujeli sem imel dovolj časa, da sem vase stisnil gel in nekaj tekočine nato pa smo s skupinsko vožnjo zasledovali Clarka, ki si je privozil že 1 min prednosti. V zadnjem krogu je sicer doživel padec, vendar za zanj brez usodnih posledic tako, da je lahko normalno nadaljeval s tekmo. Menjava kolo - tek mi je solidno uspela tako, da sem tek začel iz 3. mesta z nekaj sekundno prednostjo pred Avstralcem Mchughom in Angležem Brookom. Clarke in Harris sta imela svojo borbo za prvo mesto, mi trije pa svojo za tretje. Že po prvem kilometru sta me zasledovalca prehitele, vendar se nista oddaljila na več kot 20 s. Tako sem držal razdaljo dobrih 5 km, ko je naenkrat Mchugh začel "lezti" nazaj. Prehitel sem ga še v 3 od 4 krogov, kar mi je ulivalo novih moči za napad na 3. mesto. Tudi noge so bila v tem trenutku še lepo ohranjene in mislil sem, da bom tempo samo stopnjeval. Žal sem zadnje 3 km pretekel z ostro bolečino pod rebri, ki mi je onemogočala popoln vdih. Sorazmerno z bolečino je tudi naraščal zaostanek za Brookom in osredotočil sem se na ubranitev 4. mesta. Z na koncu dobrim tekom (34:04) mi je uspelo narediti rezultat, ki si ga pred odhodom na Škotsko niti sanjati nisem upal. O velikosti in vrednosti britanskega triatlona ni potrebno razlagati, naj samo povem, da so organizatorji za nas tekmovalce poskrbeli 100% tako, da sva Gregom (še enkrat hvala za podporo) prav uživala te dni na Škotskem.

REZULTATI

Strathclyde park Elite triathlon

2009-05-12T11:38:00.004+02:00

Posredovana mi je bila štartna lista jutrijšnjega triatlona. Na startu bo nekaj zvenečih triatlonskih imen... Prenos dirke si lahko ogledate tukaj, vsekakor nam ne bo vroče, saj ima voda 12 stopinj celzija...

Reportaža iz leta 2008, ko je bil tu na sporedu Super sprint triatlon

Triatlon Ptuj - 1.mesto

2009-05-11T09:03:00.005+02:00

Pa sem jo dočakal, prvo zmago na slovenskih triatlonih seveda. Sedem dni pred nastopom na britanski super elite seriji je ta zmaga zelo dobra popotnica za samozavesten nastop na »otoku«. Še sredi preteklega tedna sem se počutil utrujeno in nič kaj optimalno za velike napore. Zadnjih nekaj dni pred Ptujem sem ponovil pripravo, ki sem jo naredil pred Trstom, ki se je izkazala za dobro brušenje forme.

Sama tekma je potekala po standardnem postopku. Narediti prednost na plavalnem delu, na kolesu to obdržati, na teku pa borba do zadnjega diha. Plavalni del se mi je zdel celo nekoliko prelahek, saj sem zadnjih 300 m nekoliko popustil, ker sem si pred zasledovalci nabral solidno prednost, ki jo kljub ponesrečeni menjavi nebi mogel zapraviti. Tako sem iz vode prilezel v času 8:50 in po menjavi počakal na dva sotrpina (Lukina, Seme) na kolesu, s katerima smo na kolesu delali dokaj složno in tako dosegli, da se nam zasledovalne skupine niso kaj prida približale. Tako smo v menjavo kolo-tek prišli s prednostjo cca 50 s pred skupino Cebin/Pucelj/Milovan. Menjavo sem naredil hitro, vendar pa so označbe, ki označujejo gibanje po menjalnem prostoru zelo slabe in napetost na tekmi povzročile, da sem odtekel v napačno stran in tako izgubil nekaj dragocenih sekund. Ob tem pripetljaju sem nekoliko izgubil živce in celo nekaj kričal na sodnike za kar se jim na tem mestu opravičujem, organizatorjem pa toplo priporočam, da v prihodnje sestavijo preprost načrt menjalnega prostora (tako kot je praksa na Bledu) in s tem odpravijo vse neprijetnosti. Na teku sem torej na začetku moral nadoknaditi izgubljeno, kar mi je uspelo že po nekaj sto metrov. Čutil sem, da so noge še relativno sveže in odločil sem se za samostojni tek do cilja in tako prevzel vodstvo na dirki, ki ga do cilja nisem več izpustil iz rok. Nekje na polovici teka sem začel plačevati davek prehitrega začetka in sem bil primoran nekoliko popustiti za nekaj sekund, da sem prišel do sape. Na mojo srečo sem si hitro opomogel in nato nadaljeval v svojem tempu. Prednost se v 2. krogu ni več bistveno zmanjšala tako, da sem s prednostjo cca 20 s varno pritekel v cilj kot zmagovalec 8. Ptujskega triatlona.

Za uspeh (kot vedno) so delno zaslužni navijači, katerim se zahvaljujem, da so me bodrili v trenutkih, ko mi je bilo najtežje! Naslednja dirka (17.5.) bo v Strathclyde Country Park-u na Škotskem, ki bo prvi realni pokazatelj napredka v letošnji sezoni.

REZULTATI

Uspešen tek na Lisco

2009-05-04T10:48:00.000+02:00

01.05.2009, je bil organiziran že 18. gorski tek na Lisco, ki šteje za dolenjski pokal, z udeležbo preko sto tekačev in tekačič. Zelo uspešno smo se ga udeležili tudi tiatlonci in tiatlonka triatlon kluba Krško. Kljub močni konkurenci in seveda kljub temu, da mi gorski teki niso specialnost, sem dosegel dober rezultat z osvojenim 3. mestom v absolutni konkurenci, v svoji kategoriji pa sem na vrh skoraj 1000 m Lisce prišel 1. Uspešno se je s konkurenco kosal tudi Župan Jože, ki je zasedel skupno 27., Geršak Jože pa 70. mesto. Na krajših razdaljah so dobro nastopili tudi Škoberne Martin in Nina ter Bajc Žiga.

Tek štejem kot popestritev prazničnega dogajanja in ne kot sredstvo za dosego vrhunskih rezultatov. Tu sem nastopil že lansko leto in lanski rezultat izboljšal za 1 minuto in 42 sekund, kar sem tudi realno pričakoval. Kdor je že kdajkoli opravil vzpon na Lisco ve, da je tek po njenem pobočju skoraj nemogoč. Skupna dolžina teka po Garminu FR 405 znaša 7,55 km, od tega pa je samo cca 2 km nekoliko lažjih. Že sam štart se prične na strmi asfaltni cesti, kjer povprečni vzpon na 1 km znaša 120-150 m. V dobrih 44 minutah sem tako premagal 850 višinskih metrov! Zavedam se, da nisem nastopil optimalno, saj pretekli teden uspešno spravil pod streho vse zahtevne treninge. Zelo vesel sem dejstva, da mi Terme Čatež omogočajo trening v 50 m bazenu, kar bi se moralo odraziti v še boljši plavalni formi. Tudi na kolesu nam gre iz treninga v trening bolje in počasi se vse skupaj sestavlja v zelo soliden paket!

Ko logistika zataji...

2009-04-19T23:00:00.006+02:00

...se domine podirajo ena za drugo. O čem govorim? Ta vikend sem za moje tekmovalno udejstvovanje pač moral izbrati soboto (udelžba na pokalu Ježek v Tivoliju.., ja šiht je šiht!) in se tako nisem mogel udeležiti duatlona v Ribnici. V soboto 18.4. se je v precej oddaljeni vasici, v okolici Trebnjega v smeri Litije odvijal že tradicionalni 30. Tek na Petelinjek. To je tudi pomenilo začetek serije za Dolenjski tekaški pokal, ki združuje približno 20 tekov po vsej Dolenjski. Ta tek mi je služil kot ogrevanje za naslednji teden, ko se v Trstu začne triatlonska sezona. Dolžina teka je bila uradno 11 km in prijetno sončno vreme je obetalo precej soliden tek. Vse je potekalo po začrtanem planu, vse do 9:50, ko smo se tekmovalci začeli zbirati v štartno-ciljnem prostoru. Dobro ogret sem se tam pojavil celo kakšno minuto prej kot je meni v navadi, saj sem si želel zagotoviti ugoden položaj za začetek, katerega je zaznamovalo ozko grlo takoj po štartu. Dogovorjeno je bilo (podporna ekipa je tokrat popolnoma zamrznila), da se po ogrevanju prebujem tekaške copate in odložim odvečna oblačila. Seveda sem po nekaj minutnem iskanju že vedel, da je to dan, ko koristim bonus za napake letošnje sezone! Še vedno oblečen v ogrevalne stvari zagledam kako se je "čreda" cca 200 ljudi že podala na progo. Hitro sem slekel winstopper, stisnil štoparico in kot zadnji, s psiho čisto na dnu začel dirko. Po nekaj pohodniških metrih smo se le začeli premikati in začelo se je prebijanje v ospredje. Tek je potekal po kolovozni poti, ki mi je dodatno oteževala brezskrbno "skakljanje" sem in tam mimo sotekmovalcev. Predno smo trčili v prvi klanec sem naredil že premnogo menjav ritma in smeri zato noge že v tistem trenutku niso bile "taprave". Na prvem spustu so so začele težave z copati, ko so se mi 2x razvezali. Tako sem moral nekatere na tekmi prehiteti celo 3x! Do konca sem se prebil do 6. mesta, za kaj beč pa mi je zmanjkalo kilometrov, predvsem pa moči.

Če dobro pomislim je bil današnji tek usojen na propad, zaradi intenzivnosti treninga v preteklem tednu. Sam sem imel namen zaključiti nek cikel z malo hitrejšim tempo tekom, ki mi je deloma tudi uspel (od 3 km dalje) tako, da popolnoma nezadovoljen ne smem biti. Pravijo, da mora biti v sezoni vsaj ena tekma "polom" in, če bi lahko izbiral, bi za kaljenje izbral ta tek, ne pa triatlon v Trstu, ki ga že z veseljem pričakujem!

Reprezentančno testiranje, trening kolesa in 12. Novomeški tek

2009-04-06T11:30:00.001+02:00

Pretekli vikend je bil zapolnjen z zgoraj navedenimi dejavnostmi, ki si po uspešnosti sledijo v obratnem vrstnem redu. V soboto zjutraj smo se trije člani TK Krško odpravili na testiranje (Fakulteta za šport) z namenom, da se preveri forma pred začetkom tekmovalnega obdobja, ki se začne s koncem aprila v Italiji (Trst). Za nas, člane, je bil načrtovan test 1500 m plavanja in tek 5000 m. Zaradi skromne članske udeležbe (prisoten samo jaz), sem se odločil, da raje pomagam mlajšim tekmovalcem do boljših rezultatov. Tako sem plaval 750 m v času 9:21 in tekel 3 km v času 10:13! Kljub temu, da zase nisem naredil kaj koristnega smo se iz Ljubljane vrnili dobre volje z razlogom, da je vsaj enemu našemu tekmovalcu uspelo precej izboljšati lanske rezultate.

Zaradi lepega sobotnega popoldneva, temperature so se povzpele na skoraj 20 stopinj, sem se odločil, da naredim 2 urno razpeljavo s kolesom, ki bo zaključilo obdobje tedenske regeneracije. V nadaljevanju me čaka še dva tedna trdega dela, še prej pa sem se udeležil tekaške tekme v Novem mestu, ki jo je zaznamovala dobra konkurenca (Kejžar, Kosmač…). Proga poteka po dokaj valovitem terenu (višinska razlika je približno 200m) pa tudi podlaga na nekaterih delih ni primerna, da bi človek lahko pričakoval izredno hiter tek. Kljub temu mi je tek odlično uspel in sem s povprečnim tempom 3:25 min/km izredno zadovoljen. Tek se je po pričakovanjih začel hitro, sam pa sem se odločil, da raje začnem nekoliko iz ozadja in nato pridobivam mesto za mestom. Morda mi je nekoliko žal, da sem v začetku teka izpustil skupino 3 tekačev, ki so se odlepili na razdaljo 200 m. Do ciljne črte sem omenjeno razdaljo še nekoliko zmanjšal, vendar mi je zmanjkalo moči, da bi se prebil višje od 6. mesta. Z doseženim mestom sem izredno zadovoljen, sebi pa sem znova dokazal, da sem v letošnjem pripravljalnem delu sezone pridno delal!

Pokljuški maraton

2009-03-25T22:30:00.002+01:00

V nedeljo sem se s kolegi iz TK Krško udeležil že 19. Pokljuškega maratona. Seveda gre za tek na smučeh, katerega popularnost je močno porsla z uspehi sijajne Petre Majdič. Na tem mestu bi se zahvalil Petri, ki svetu ponovno dokazuje, da lahko majhen narod z veliko želje in slovenske trme poseže v sam sam svetovni vrh. To mora biti za vzgled vsem nam (športnikom), ki se po svojih najboljših močeh trudimo uspeti v izbranih športih. Sam maraton je potekal v prečudovitem vremenu in vzdušju. Na štartu se je zbralo preko 250 tekačev, kljub temu, da je v Planici potekalo sklepno dejanje SP v smučarskih skokih. Presenetljivo je bilo, da je bila startnina brezplačna, merjenje časa s čipi in brezhibna organizacija! Sam sem si zadal, da maraton ne oddirkam "na polno", saj sem imel po testu 3000 kar nekaj problemov z zadnjimi ložami. Po besedah maserja so bile le-te v katastrofalnem stanju. Da sem odtekel res za dušo se moram zahvaliti tudi iztaknjeni zanki na desni palici. Tako sem začel maraton s 4-minutnim zaostankom za zadnjim tekmovalcem. Do konca sem jih nekaj prehitel venddar višje od 205 mesta pa nisem želel/zmogel. Končni čas 1:18,45 je kar dober še posebej, če pomislim, da sem tekel na klasičnih smučeh z rebercami. Skoraj popolen dan smo začinili z dobrim kosilom in "Darčijem" za sladico! :D Slike bom objavil, če jih dobim! Baje, da obstajajo...

Obdobje 14 dni

2009-03-19T21:13:00.002+01:00

Po dolgem času se zopet javljam s pisano besedo. Vmes je bilo kar nekaj dogodkov, ki so vplivali, da sta bila zadnja tedna zelo naporna. Kot prvo je potrebno povedati, da sem uspešno zaključil priprave v Medulinu in prejšnji teden treniral nekoliko manj saj je bil po pripravah načrtovan regeneracijski teden. Nekakšno luknjo v treningih sem zapolnil z vadbo družabnih plesov, katerih sklop mi je pri predmetu ples še manjkal. Demonstracija 12 družabnih plesov je potekala brez težav in me s tem čaka le še droben korak k dokončanju študija. Še na isti dan izpita sem imel načrtovan tek test 3000. Vse od konca priprav se mi je vlekla neprijetna utrujenost, ki je zmanjševala motiv za izvedbo testa. Po nekaj odlašanja sem opravil tudi s testom in z rezultatom 9:23 sem zelo zadovoljen. Tekel sem v svojem enakomernem (1:15/400) ritmu od starta do cilja. Včeraj sem dobil tudi tekaške copate SAUCONY s katerimi bom letos nastopal na tekmovanjih. Preizkusil sem že model ProGrid Triumph 6 in z njimi bil zelo zadovoljen. Dober občutek na nogi, dober oprijem stopala in lahkoten tek je tisto s čimer bi na kratko opisal tek z novimi copati. Jutri bom preizkusil še copat Grid Sinister, ki je za nekoliko hitrejše (tempo) teke, Grid Fastwitch 3 pa bo moral počakati vse do 26.4, ko bo na sporedu prva letošnja dirka v Trstu (sprint).

Koper in Medulin

2009-03-01T21:53:00.000+01:00

Zadnjih nekaj dni sem preživel na slovenski obali in v hrvaški Istri z namenom, da opravim še drugi ciklus (od treh) priprav v predtekmovalnem obdobju. Prvi del sem preživel pri kolegici, kateri se ponovno zahvaljujem, da mi je omogočila nekaj dnevno bivanje v prekrasni hiši. Po dolgem obdobju sem zopet občutil »slast« 50 metrskega bazena in moram priznati, da je plavanje v takem orjaku božansko (brez nepotrebnega ringlšpila, ki ga doživljamo triatlonci v Krškem). Tole sporočilo pa pišem iz obmorskega letovišča v Medulinu, v okolici Pule, kjer bomo nastanjeni vse do nedelje 8.3. Do takrat je še dolga pot posuta s kar veliko treninga. Naj samo omenim, da sem danes uspel v dan stlačiti treninge vseh triatlonskih disciplin. Kako? In Koliko? Zjutraj ob 7 uri smo plavali (3,4 km in nič posebnega), takoj zatem zajtrk (najlepši del dneva) in odhod na dolgo kolo ob 10 uri (90 km). Po kolesu se je zaradi lakote in časovne stiske mudilo na kosilo (katero je prava borba za preživetje). Nato je sledil popoldanski počitek in tek ob 17 uri. Sam sem se odločil za nekoliko daljši počasnejši tek (cca 23 km), ki pa se je zaključil že v popolni temi. Sledil je obvezen tuš in odhod na večerjo, ki je pomebna s tega vidika, da bom jutri sploh imel moč vstati iz postelje (hehe). Trenutno, ko pišem tole sporočilo že razmišljam kako bom legel v posteljo in zaspal v naslednjem trenutku. Zato bom tale esej kar končal in upam, da se tekom priprav še kaj javim (to bo možno samo tako, da ne prestavimo urnik na 4 treninge dnevno, haha). Lep pozdrav vsem v Slovenijo, še posebej pa borcem (drugi del odprave), ki prihajajo v Medulin v sredo;)

Priprave Vipava 02.02-13.02

2009-02-19T11:56:00.002+01:00

Po sprostitvi na snegu je sledil prvi izmed treh sklopov priprav, ki se je odvijal v vojašnici v Vipavi. Seveda je bil to moj prvi obisk vojašnice in že samo to je predstavljalo povsem novo okolje. Namen priprav je bil, da naredimo nekaj prvih kilometrov na kolesu, kar je vsaj meni zelo uspelo. Plavali smo v Ajdovščini, kjer imajo dokaj soliden bazen v dolžini cca 20 m, v katerem pa je nekoliko pretopla voda, ki pa je v zgodnjih jutranjih urah (6:20) kar prijala (dokler ni prišla na vrsto serija). Dnevno sem preplaval približno 5 km, treningi, razen enega, pa so bili namenjeni predvsem dvigu aerobnih zmogljivosti. Ker je termin plavanja potekal ravno v času zajtrka, je to pomenilo, da smo izpustili prvi obrok. Kuharji so za nas poskrbeli, da smo dobili "lunch pakete", ki so nadomestili zajtrk. Hrane je nasplošno bilo dovolj tako, da stradali nismo. Celo nasprotno, ko sem doma stopil na tehtnico, je ta kazala 0,5 kg več kot pred odhodom v Vipavo. Če je vreme dovoljevalo smo treninge kolesa delali v okolici Vipave, kjer nas je pot vodila do Nove Gorice, čez Kras mimo vseh pršutarn, nazaj v Vipavo. Ta krog je bil dolg približno 90 km, zaznamovala pa ga je lepa pokrajina in dobro ohranjene ter razgibane ceste. Samo vreme nam v prvem tednu ni dobro služilo zato je nekajkrat padla odločitev, da takoj po kosilu (11:00) odrinemo na slovensko obalo, kjer smo zaradi boljših vremenskih razmer lažje opravili s kolesarkimi treningi. Temperatura na morju je bila presenetljivo visoka in že po nekaj minutah sem obžaloval, da nisem vzel krajših oblačil za kolo. Tekaške treninge sem izvajal pred kosilom ter v dnevih, ko ni bilo moč kolesariti. Za tek so bile idealne poljske poti v neposredni bližini vojšnice. Nekajkrat so bile poti tako razmočene, da je bilo gibanje po njih zelo oteženo. Dan z aktivnostmi se je dokaj zgodaj, ob cca 16:00 uri, končal, ko smo si privoščili sproščujoči tuš in kasneje tudi večerjo ob 17 uri. Treninge sem opravljal večino z Urošem, s katerim sva uskladila plane tako, da sva čim več aktivnosti delala skupaj kar je psihično mnogo olajševalo dolge treninge. S pripravami sem izjemno zadovoljn, saj sem uresničil vse cilje, ki sem si jih zadal. Da na kratko povzamem statistiko v dveh tednih priprav:

opravil sem 28 vadbenih enot
preplaval 49,7 km
prekolesaril 564,6 km
pretekel 169,5 km

V tem tednu imam regeneracijski teden, nato pa sledi odhod najprej v Koper, 28.2 pa v Medulin, kjer TZS organizira Triatlonski kamp.

Smučanje 28.01 - 01.02

2009-02-15T17:37:00.002+01:00

V mojem regeneracijskem tednu smo se prijatelji odpravili na Gorenjsko, kjer smo si privoščili nekaj odiha. Seveda smo bili športno zelo aktivni, še posebno z Darkotom, ko sva v dveh dneh naredila zajetno količino smučarskega teka. Spremljala nas je relativna sreča z vremenom, saj smo imeli večinoma sončno vreme in nastalo je kar nekaj prelepih fotografij za "na steno" (nekaj si jih lahko ogledate v diaprojekciji na desni strani). Po skoraj dveh letih sem zopet preizkusil alpske smuči in na srečo ohranil zdrava kolena. Velika količina snega v slovenskem hribovju je za nas Posavce dih jemajoča, saj smo iz praktično zelene zime prišli v kraje z več kot dvema metroma snega (Vogel, Pokljuka). Večere smo preživljali ob igranju "Maumava", ki nas je nekajkrat pošteno razburil in spravil celo do takšnega smeha (kjer ne veš ali je smeh ali jok). V nedeljo smo se vrnili v Krško, moje misli pa se že bile usmerjene v dvomesečno garanje, ki se je pričnlo s prvim ciklom priprav s slovensko vojsko v Vipavi o katerih pa v nasledjem pisanju...

Garmin Forerunner 405

2009-01-22T11:19:00.004+01:00

V prejšnjem tednu sem se odločil, zaradi ugodne ponudbe in storitev, ki jih ponujajo Garminove navigacijske naprave, da si bom v letošnji sezoni pri treningih pomagal z Forerunner-jem 405. V enem tednu sem si vzel dovolj časa in sem uro spoznal do te mere, da lahko rečem, da je to najboljši pripomoček k treningu, ki sem ga kdajkoli imel. Omogoča mi natačno načrtovanje, spremljanje (nadzor), analizo in vrednotenje vadbe. Ti posamzni deli treninga so enako pomembni in so za napredek posameznega športnika bistvenega pomena. Še posebej mi komunikacijo s trenerjem olajšuje spletna stran Garmin connect, kjer se grafi samodejno naložijo in tako omogočajo ogled le-teh tudi z drugih računalnikov. Ker sem sam človek, ki nerad karkoli prepušča naključju (kar se tiče treninga) sem izjemno vesel, da lahko z veseljem priporočim uro vsakemu, ki želi izboljšati sposobnosti. S Forerunner-jem 405 je ta pot vsekakor bolj varna in lažja!!!

MODEL PLAVALNE TEHNIKE - Kravl

2009-01-18T13:02:00.002+01:00

Že nekaj časa dolgujem posnetke plavanja, ki so bili posneti decembra prejšnjega leta. Torej bom danes poskušal predstaviti idealen model kravla, ki ga bom testiral na sebi, t.j. video s snemanja na Fakulteti za šport. Najprej bo predstavljen položaj oz. gib z besedo, potem sledi slika »idealnega« modela in nato primerjava z mojo tehniko plavanja. Da bi malo bolje razumeli določene akcije in položaje med samim plavanjem je potrebno nekoliko razumeti teorijo. EN PLAVALNI CIKEL je sestavljen iz zavesljajev leve in desne roke, cilj pa je ustvariti čim večjo hitrost! Več...

Posnetek:

Intervju, objavlen na portalih www.eposavje.com in www.posavje.info

2009-01-14T14:58:00.004+01:00

Jaroslav Kovačič se je v mladih letih začel ukvarjati s športom in mu posvetil celotno življenje. V času trinajstletne plavalne kariere je osvojil več naslovov državnega prvaka in bil dolgoletni član državne reprezentance, nato pa zaradi pomanjkanja motiva in slabih razmer za treninge zamenjal šport in se popolnoma posvetil triatlonu.
V letu 2006 je sodeloval pri ustanovitvi Triatlon kluba Krško, v naslednjem letu pa že začel dosegati dobre rezutate. Tako je v slovenskem triatlonskem pokalu lani osvojil tretje, letos pa četrto mesto in kot član slovenske reprezentance začel tekmovati tudi na tekmah evropskega pokala. Čeprav je ljubezen do športa velika, je včasih težko dohajati konkurenco zaradi slabih razmer za treninge plavanja v Krškem in velikega finančnega bremena, ki ga prinese treniranje kar treh športov naenkrat.

Kdaj ste se začeli ukvarjati s športom in kaj vas je navdušilo ravno nad plavanjem? S športom sem se pričel ukvarjati s sedmimi leti, ko so me starši vpisali v krški plavalni klub. Zaradi solidnih pogojev, imeli smo 50-metrski bazen z ogrevano vodo, in tradicije tega športa v našem kraju, sta se starša odločila, da me vpišeta v plavalno šolo. Zagotovo jima je pri tej odločitvi pomagalo dejstvo, da plavanje vpliva na celosten razvoj psiho-fizičnih lastnosti otroka.
Tako, da sam pri izbiri športa nisem imel velikega vpliva, temveč so mi starši nudili to možnost, da sem kot otrok poizkusil večino športov, ki so bili v ponudbi. Čar plavanja je v tem, da se aktivnost izvaja v vodi in se s tem se bistveno razlikuje od ostalih »kopnih« športov. Morda je bil to dovolj velik razlog, da sem se kot sedemletni deček navdušil nad plavanjem.

Katere štejete kot svoje največje dosežke v času svoje plavalne kariere?
Dosežkov je bilo tekom kariere kar nekaj. Med nje zagotovo sodijo tudi potovanja in doživetja, ki otroku največ pomenijo. Kot največje tekmovalne dosežke štejem osvojene medalje na državnih prvenstvih, med katerimi mi največ pomenijo zlate medalje na 200 metrov delfin, 100 metrov hrbtno in 400 metrov mešano. Od 17. do 19. leta sem bil občasni slovenski reprezentant, kar si še posebno štejem v čast.

Kakšne so bile razmere za treninge v Plavalnemu klubu Celulozar skozi vašo kariero?

Razmere za trening so se v Krškem spreminjale kot letni časi. Najlepše je bilo trenirati poleti, saj smo imeli odprt olimpijski bazen, ki je nudil dobre pogoje za trening in kasnejše druženje s prijatelji. Spomladi in jeseni se je mnogokrat zgodilo, da je trening odpadel zaradi mrzle ali prevroče vode, pozimi smo se bili prisiljeni umakniti v šolske bazene, ki pa zaradi svoje dolžine (16 m in 12 m) niso mogli nadomestiti učinkov treniranja v olimpijskem bazenu. Problem kratkih bazenov ni tako kritičen v začetnih fazah učenja, ko vse skupaj poteka skozi igro, temveč se stopnjuje skozi plavalčev starostni razvoj.

Zakaj ste po večletnem treningu plavanja zamenjali šport in pričeli trenirati triatlon?

Za zamenjavo sem se odločil zato, ker mi je v plavanju zmanjkalo motivov za nadaljevanje športne kariere. Enostavno nisem bil več zmožen prestati ure in ure v bazenu in takrat je bilo pametneje prekinitii s plavanje in iskati izzive drugje. Z nakupom cestnega kolesa sem jih najprej našel v kolesarjenju in kasneje tudi v triatlonu.

Kakšne so trenutne razmere za treninge plavalcev in triatloncev v Krškem?
Ob zaprtju bazena avgusta 2006 so se razmere za plavalne treninge zelo poslabšale. Zaradi tradicije in let obstoja smo prisiljeni, da se prilagajamo številčno večjemu in uspešnejšemu klubu, Plavalnemu klubu Celulozar. Plavamo v šestnajst metrskem bazenu od 20:30 do 21:30 ure vsak drugi dan v tednu. To za razvoj vrhunskega dosežka nikakor ni dovolj, zato smo uspešnejši tekmovalci prisiljeni iskati pogoje za trening izven domačega kraja, kar pa mnogokrat predstavlja prevelik finančni zalogaj.

Ste idejni vodja in eden izmed treh, ki so ustvarili Triatlon klub Krško. Zakaj ste se odločili za ustanovitev novega kluba?

Ustanovitev TK Krško je bila nujna, saj je bila težnja po organiziranih in skupnih treningih zelo velika. Za ustanovitev društva so potrebni samo trije ljudje, ki imajo skupne interese, želje, sanje. Naše skupne želje so, da ponesemo znak in ime kluba v slovenski in mednarodni prostor, ter razširitev rekreativne dejavnosti na področju Posavja. Klub je bil torej ustanovljen pred dvema letoma. Vsekakor je najtežji začetek, ko si popolnoma neizkušen in neprepoznaven. Skozi čas pa se ob dobrem delu in vzdušju razširi dober glas, ki privablja vedno nove triatlonske navdušence.

Katere štejete kot svoje največje dosežke kot triatlonec?

Dosežki v triatlonu so večinoma povezani z nastopi na domačih tekmovanjih, kjer sem v zadnjih dveh sezonah na državnih prvenstvih osvojil tretje mesto v absolutni konkurenci v Sprint in Olimpik triatlonu. Zadnje leto sem se začel udeleževati tudi triatlonov, ki štejejo za evropski pokal, od koder imam najboljše 34. mesto iz Nizozemske. Pretekla sezona mi je služila kot seznanitev z višjim nivojem tekmovanj, višje uvrstitve pa bom lovil v naslednjih letih.

Kakšno je trenutno stanje triatlona v Sloveniji?
Glede na to, da je triatlon v Sloveniji dokaj mlada športna disciplina je jasno, da nekoliko zaostajamo tako po organiziranosti kot po rezultatski plati za Zahodno Evropo. Prav razvoju športnih društev, ki spodbujajo športno dejavnost in miselnost se lahko zahvalimo, da je športna vadba postala del našega vsakdana in s tem spodbudila družbo, da producira nove mlade športnike, pa naj gre tu za triatlon ali katerikoli drug šport.

Kakšni so vaši cilji za prihodnost?

Že od rane mladosti si predstavljam kako bi bilo, če bi nekega dne nastopil na olimpijskih igrah. Dolgoročno gledano je vsekakor cilj se nekega dne uvrstiti na olimpijske igre, ki bi bile vrhunec moje kariere. Kratkoročni cilji pa predvsem služijo kot vmesne stopnice pri uresničitvi dolgoročnega cilja. Med te sodi predvsem ostati zdrav, osvojiti naslov državnega prvaka, uvrstitev med najboljših deset na evropskem pokalu, ter še vedno uživati v dejavnosti, ki jo počnem.

Glede na to, da imate izkušnje s plavanjem in triatlonom, me zanima kako se, glede na organiziranost, razlikujeta Plavalna zveza Slovenije in Triatlonska zveza Slovenije?

Sam zgodovinski športni razvoj nakazuje, da je bilo plavanje od nekdaj pomembna sestavina vzgoje otrok, vojakov, zato ima zgodovina plavanja bistveno večjo vsebino kot zgodovina triatlona, ki se je intenzivno razvil šele v 80. letih 20. stoletja. To se kaže tudi v sami organizaciji zvez, tekmovanj in številu članov, ki jih premorejo same zveze.
Plavalna zveza Slovenije je organizacijsko veliko bolj številčna in tudi finančno močnejša, saj imajo plavalna tekmovanja mnogo večjo medijsko podporo kot triatlonska, kar je mogoče do triatlona kar nekoliko krivično, saj so borbe za najvišja mesta velikokrat zelo nepredvidljive in napete do zadnjega metra.
Tudi intenzivnost spremembe vodilnih tekmovalcev je veliko večja pri triatlonu, kar dodatno vpliva na zanimivost tega športa. Kot tekmovalec obeh disciplin lahko povem, da triatlon zahteva celotnega človeka, ki se športu preda z dušo in telesom. Eden izmed bolj znamenitih stavkov v triatlonu to potrjuje: »Triathlon is the way of life!«

Nina Andrijaševič

09.01.09, Tek: 5 x 2 km

2009-01-11T15:32:00.005+01:00

V izjemno mrzlem, -10°C, in sončnem vremenu sem se odpravil na stadion z namenom, da opravim s tekaškim treningom. Že dalj časa (nazadnje v 2008) nisem delal kakšnega hitrejšega treninga zato sem bil kar malce zaskrbljen kako so bodo noge odzvale na relativno hiter tek. Ko sem prispel v Brežice sem ugotovil, da tartan ni popolnoma splužen, celo nasprotno, sneg je bil lepo utrjen in pripravljen za tek na smučeh. To je bil vzrok, da mi je na dvojkah malo drsel korak, kar je tek naredilo samo še težji. Kot je v navadi v tej zimi delam ogrevanje in krose v Rebook-ovih Trail exhibition v katerih si lepo ogrejem noge in podplate. Za preostali del, tekaške vaje, pospeševanja in glavno serijo, pa uporabljam Nike-ove Skylon 11+ nad katerimi sem preprosto navdušen. Plan za glavno serijo je bil, da naj bi se tek izvajal pri intenzivnosti okoli AnP (179 ud/min) ali malenkost čez. Kako mi je to uspelo si lahko ogledate na Polarjem grafu…

Prehrana vzdržljivostnega športnika

2009-01-02T22:34:00.005+01:00

Očitno je, da so prazniki za nami in s tem tudi vse obilne pojedine, ki se jim v Božičnem in prednovoletnem času (in tako je prav) ne moremo izgogniti. Praznično razpoloženje se počasi pomirja in zopet zaživimo po ustaljenem ritmu z mnogo novih ciljev in želja. Poznam veliko športnikov (rekreativnih in vrhunskih), katerih želja je, da si v prihajajočem letu uredijo prehrano na način, da bodo pametno nadzirali svoje zdravje in težo. Ko me različni ljudje sprašujejo kako izgubiti kilogram jim enostavno svetujem: "Pojej manj kalorij kot jih porabiš!" in verjamite, to 100 % deluje! Pri tem vas opozarjam, da morate biti strpni in zmerni, kajti nič ni iz danes na jutri (čeprav TV obljublja neverjetne formule). Če govorim o prehrani športnika mora slednji biti osredotočen, da prehrana pokrije dve pravili: dovolj velik vnos kalorij in ogljikovih hidratov za energijo pred in med vadbo in optimalno regeneracijo po vadbi!

Če se ukvarjate z vzdržljivostnimi športi, potrebujete enakomerno porazdelitev energije skozi relativno dolgo časovno obdobje. Treningi so ponavadi dolgotrajni in intenzivni, zaradi česar je kakovostna visokoenergijska prehrana (prehrambeni dodatki) nujno potrebna. Med srednjeintenzivno vzdržljivostno aktivnostjo potrošite med 600 in 825 kcal na uro, med visokointenzivno pa kar med 825 in 1125 kcal na uro. Večja kot je intenzivnost aktivnosti, več ogljikovih hidratov boste porabljali. Po treningu nam regeneracijski napitek omogoča hitro in učinkovito polnjenje zalog, ter rehidracijo. Pri uporabi regeneracijskih izdelkov je pametno omeniti glutamin, ki je v večini (60%) shranjen v mišicah. V normalnih, nestresnih ali zmerno stresnih pogojih proizvodnja v telesu običajno zadosti minimalnim potrebam, v primerih povečanega stresa (predvsem fizičnega), pa se je dodajanje glutamina v obliki prehranskega dopolnila izkazalo za izredno učinkovito. Z dodajanjem glutamina vzdržujete ustrezen nivo glutamina ter tako zmanjšate katabolizem (razgradnjo) in pospešite regeneracijo.

Tabela dodatkov k prehrani:

Nikoli nisem bil nekakšen ljubitelj diet, ker je moje mnenje, da si mora vsak posameznik sestaviti jedilnik, ki mu najbolj ustreza, pametno pa se je držati nekaterih smernic, ki so splošno znane. Najbolj pomembno je dejstvo, da pri prehrani, kot pri vsaki stvari ne pretiravamo, saj lahko bistveno vplivamo na svoje zdravje!

1. Novoletni tek: RAPORT

2008-12-29T10:14:00.006+01:00

Rezultati 10 km (M in Ž)

Rezultati 3 km (M in Ž)

Prvi tek je za nami in potrebno je reči, da je uspel 100%! Teka se je skupno udeležilo približno 200 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerili na treh razdaljah. Sam sem tekel na 10 km in na kratko bom opisal, kako je tek izgledal skozi moje oči. Štart je bil ob 14:30 uri, zato smo se tisti, ki smo večer poprej rajali na "Energy žuru" že nekako sestavili skupaj. Sam začetek je teka je bil izredno hiter, kajti že po nekaj 100 metrih, sem se začel prebijati v ospredje (ponavadi začnem počasneje in čez celoten tek pridobivam mesta). Že samo podatek, da sem na 1750 m pritekel v času 5:30 je obetal OR na 10 km! Proti koncu 1. kroga sta se mi pridružila še kasnejši zmagovalec Breznik Jan in Povšič Miha, ki je zmagal na 3,3 kilometrskem teku. Po 1. krogu (10:55) sva torej v ospredju ostala samo dva, jaz pa sem diktiral tempo, ki je v 2. krogu (cca 23:00) nekoliko popustil. Na sredini dirke sem začel plačevati davek prehitrega začetka, saj nikakor nisem mogel priti do zraka. Tempo je zato občutno padel in začel se je notranji boj s samim seboj. Bolečine v trebušni votlini so nekoliko popustile šele na koncu 2. kroga, ko so mi navijači (ob prečkanju ciljne ravnine) vlili novih moči! Sam sem dobro vedel, da v primeru, da z Janom prideva skupaj v ciljni nimam večjih možnosti za zmago. Moja taktika je bila torej, da se mu poskušam v zadnjem krogu nekoliko "odlepiti", vendar mi to ni uspelo. Tako sem v ciljnem sprintu priznal premoč tokrat hitrejšemu Brezniku. Sam sem s svojim nastopom izredno zadovoljen in čas 34:11 pomeni, da mi je uspelo doseči zastavljeni cilj - teči pod 35 min!

Na tem mestu bi se zahvalil vsem, ki ste se teka udeležili in pripomogli k pozitivnem vzdušju prireditve. Še posebno pa gre zahvala Branetu in Matjažu, ki sta najbolj zaslužna, da je prireditev doživela krst že v tem letu!

Lep pozdrav vsem in srečno 2009!

Miting rekordov (Zagreb): 400 K in 200 D

2008-12-24T10:27:00.005+01:00

Včeraj sem se udeležil plavalne tekme v Zagrebu, kjer je bil Miting rekordov. Tekmovanje je potekalo v dveh delih (zjutraj in zvečer), zato smo se na pot odpravili že ob 6:00. Jutranje in popoldansko razplavanje sem izkoristil za krajša treninga, saj so nam domači bazen zaradi počitnic zaprli do 4.1.09! Zjutraj sem imel na sporedu 400 K od katerega sem pričakoval osebni rekord, ki mi je tudi uspel (4:18,0), vendar s samim rezultatom nisem popolnoma zadovoljen. Tekma je bila namreč na zadnji dan pred regeneracijo, ko telesu privoščim malo oddiha! Samo tekmovanje je potekalo zelo hitro in doma sem bil še pred kosilom. Popoldan sem nastopil na 200 D, ki je bila moja paradna disciplina v času plavalne kariere. Nastop sem izbral predvsem zaradi zanimanja ali lahko še sploh zdržim (200 D nisem plaval od leta 2004) takšno razdaljo v delfinovem slogu. Če mi je uspelo, si lahko pogledate na video posnetku (desni izmed tekmovalcev):

Čas 2:18,3, kar je 12 sekund počasneje od osebnega rekorda, vendar sem z nastopom zelo zadovoljen, saj letos praktično nisem naredil delfinovega zavesljaja!!!

Vsem želim lepe Božične praznike!!!

Snemanje na Fakulteti za šport

2008-12-21T20:46:00.006+01:00

V Nedeljo, 21.12, smo se triatlonski reprezentaniti zbrali na FŠ z namenom, da posnamemo plavalno tehniko in opravimo lahkoten trening teka v parku Kodeljevo. Najprej smo posneli plavanje kravla nato pa opravili serijo 10 x 300 (3:39-49) s 45" odmora. Po končanem praktičnem delu smo odšli v predavalnico in analizirali tehniko plavanja (analiza ni pokazala večjih napak;)). Utrujen zaradi dveurnega sedenja (bolje to kot pa celo leto narobe plavat) sedenja smo ob sončnem vremenu (končno!!!) podali na 45 minutni jogging po parku Kodeljevo. Vse skupaj je potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju, ter pozdravljam trud obeh trenerjev, ki sta zaslužna za zbor tekmovalcev. Takšna srečanja so po mojem mnenju zelo dobrodošla v smislu spodbujanja napredka reprezentantov, predvsem pa pri ustvarjanju pozitivne klime med tekmovalci!

Slike:

Video posnetek kmalu!

Oglas na radiu!!!

2008-12-18T22:17:00.003+01:00

Še 10 dni...

Od ponosa do sramote!

2008-12-17T17:31:00.005+01:00

Seveda govorim o Krškem olimpijskem bazenu, ki je bil nekoč ikona jugoslovanskega bazenskega športa in center lokalne rekreativne dejavnosti! Sedaj je slika popolnoma obrnjena. Prvi olimpijski bazen z ogrevano vodo v Jugoslaviji je dočakal zelo neslaven konec. Zapuščena in propadajoča školjka bazena in njena okolica je odraz neodgovornega ravnanja prejšnjih in sedanjih lastnikov, ki seveda s samim plavanjem in z njim povezano dejavnostjo nimajo kaj veliko skupnega. Po večkratnih neuspelih poskusih obnove (zgrajen je bil leta 1953) in končnem zaprtju bazena avgusta 2006, smo se bili plavalci in triatlonci prisiljeni umakniti v manjše »šolske« bazene, ki pa nikakor ne morejo nadomestiti učinkov 50 metrskega bazena! Seveda smo ob zaprtju bazena z optimizmom zrli v prihodnost, saj smo upali, da se je odprlo novo poglavje krškega plavanja – pokriti olimpijski bazen! Toda obljube Občine Krško, da bo bazen izgrajen v roku 2 let so se izjalovile. Celo nasprotno, novo postavljeni rok, ki naj bi bil junij 2010, kaže, da bo še nekajkrat prestavljen preden se bo »zapičila prva lopata«. Do tedaj pa smo športniki prisiljeni iskati možnosti za trening izven domačega okolja, kar pa se le redko izkaže kot zmagovita kombinacija! V upanju, da Novo leto prinese ugodne rešitve za Krški bazen, vas lepo pozdravljam!

Športni park Krško v šestdesedih

Plavalne in vaterpolske tekme so zmeraj privabljale veliko število gledalcev

Ena izmed zadnjih zim, ki smo jih "preživeli" v bazenu (zima 2004)

Sedanjost...(brez komentarja)

...

bazen v katerem treniramo sedaj (16 m)

Test 2000 - Prekinjen!

2008-12-14T12:56:00.002+01:00

Na koncu regeneracijskega tedna je v navadi, da se testira ena izmed disciplin triatlona! Tokrat je bilo na vrsti plavanje, in sicer "test 2000". Za testni dan sem si izbral nedeljo, v jutranjih urah. Ogrevanje je potekalo po načrtu in tudi kasnejše ugotavljanje tempa testa je bilo v planu z načrtovanim. Sledilo je nekaj minut pavze in potem "akcija"! Že po nekaj odplavanjih dolžinah sem imel občutek neizmerne vročine in zaspanosti rok. Vzrok je bila namreč temperatura vode, nekje okoli 28-29°C. Po 500 m sem se odločil, da test predčasno zaključim in s skolonjeno glavo zapustim bazen! Mogoče mi je lahko le v tolažbo čas na 500 m... 5:37! Naslednjič bo bolje!

1. Novoletni tek

2008-12-10T17:58:00.014+01:00

V Triatlon klubu Krško smo se odločili, da skupaj z Zavodom Regio organiziramo prireditev pod imenom 1. Novoletni tek! Tek je rekreativnega značaja, same podrobnosti prireditve pa si lahko ogledate na prilepljenih slikah. V upanju, da nam uspe v Krškem ustvariti tradicionalno tekaško prireditev, vas lepo pozdravljam! Nasvidenje v Krškem!!!

Razpis:

Trasa proge:

Vadba moči - 2. del

2008-12-07T13:27:00.006+01:00

... Krožni trening je ena izmed oblik vadbe moči, kjer vadeči prehaja z ene vaje na drugo z malo vmesnega odmora. Začetnikom priporočam izbiro 9-12 vaj, ki jih preidemo v približno 30 minutah. Same vaje naj si sledijo v takem zaporedju, da obremenjujemo različne mišične skupine druga za drugo. Prednost tega je v tem, da se izognemo prevelikemu lokalnemu napru, ter ima ugoden vpliv na krepitev srčno žilnega sistema (kri prehaja iz enega dela telesa v drugega). Nekoliko bolj izkušeni pa lahko kasneje v vadbo vključijo dodaten krog ali dva. Sam trenutno izvajam 2-3 obhode s serijsko pavzo 3 minut. V en obhod sem vključil 14 postaj, s katerimi vplivam na najpomembnejše mišične skupine.

Po sami vadbi moči sledi takojšenj prehod na aerobni del, kros, pri intenzivnosti 75 % FSU max! Takšen sistem treninga bom izvajal nekje do začetka predtekmovalnega obdobja, ko bom količino vadbe moči nekoliko zmanjšal ter uvedel nekoliko bolj specifičen trening za povečanje specialne tekaške moči!

Vadba moči - 1. del

2008-12-05T11:30:00.006+01:00

Vadba moči povečuje moč mišic, ki človeku omogočajo gibanje. Ugotovljeno je, da prilagojena vadba, če se izvaja ob običajnem vzdržljivostnem treningu, pri tekačih povečuje ekonomičnost njihovega teka. To pomeni, da vadba moči zmanjšuje porabo energije pri teku z določeno hitrostjo, hkrati pa ne zmanjšuje maksimalne porabe kisika (VO2max). To z drugimi besedami pomeni, da pozitivno vpliva na vzdržljivostni nastop tekačev. Sam tek s stališča pogostosti poškodb spada med visoko tvegane športe, saj se po nekaterih podatkih vsako leto poškoduje 65 odstotkov tekačev oziroma pride na sto ur vadbe ena tekaška poškodba (povzeto po Polet, 2008).

Torej, sama vadba moči je pomembna tako iz preventivnega vidika, kot z vidika ekonomičnosti teka. Sam dosedaj nisem posvečal pretirane pozornosti vadbi moči in mnogokrat so prišli tedni, ko je nekaj preprosto »začelo škripati«. Ker so začetki sezon idealni za spremembo določenih pristopov v treningu, sem se tudi sam odločil, da v zimskem obdobju posvetim več pozornost razvoju splošne telesne moči in preventivi pred poškodbami. Zaradi mnogih pozitivnih lastnosti in dokaj preprostega načrtovanja ter izvedbe treninga sem se odločil, da bom soje telo okrepil s pomočjo krožnega treninga…

Zaključna slovesnost PK Celulozar

2008-12-03T12:38:00.005+01:00

Ker je danes (sreda) dan za počitek, lahko nekaj napišem o včerajšnji zaključni slovesnosti Plavalnega kluba Celulozar, znotraj katerega delujem kot plavalni trener. V veselje mi je, da so se prireditve udeležili skoraj vsi plavalci iz moje selekcije in tako dobili v dar nove klubske majice, podeljena pa so bila tudi priznanja najuspešnejšim tekmovalcem. Ker se približujejo prve tekme za mlajše kategorije (Maribor, 13.12.2008) je bila to odlična priložnost, da mlajši tekmovalci spoznajo vzornike in tako dobijo dodatno motvacijo za nadaljno delo. Skupinsko slikanje doda temu dogodku še poseben čar in kaže na to, da se nekoč eden izmed največjih plavalnih klubov v Sloveniji vrača v svoje tire, tako v organizacijskem kot strokovnem smislu. Edino kar "nam" manjka je bazen, ki pa ga obljubljajo v bližnji prihodnosti.

Ponedeljek: Tempo tek

2008-12-01T20:33:00.007+01:00

Ponedeljek je eden izmed dveh dni v tednu, ko imam na programu treninga udarni tek. Kot je navada v začetku te sezone so torej ponedeljki rezervirani za tempo teke.

Celoten dan je minil v izmenjavanju sonca in dežja. Še ob 14 uri je kazalo na popoldne brez oblačka in na prijeten tekaški trening, nakar se je iz SZ strani "zaprlo" in zopet je sledil cikel dežja. Z Blažem sva bila dogovorjena, da trening pričneva ob 15:30. Po Murphey-u naj bi bil to čas, ko bi se najbolj ulilo, in ne boste verjeli, točno tako je bilo! Po nekaj minutnem razmisleku, kako se poprijeti s temi razmerami, sva na koncu prišla do zaključka je začeto stvar potrebno izpeljati do konca. "Namakanje" je delovalo 100% in do konca ogrevanja sva bila premočena do kože. Kljub temu sva sledila standardnemu protokolu ogrevanja - lahkoten tek, gimnastične vaje, tekaške vaje in pospeševanja! Pri meni je glavni del predstavljal 26 minutni tempo tek pri intenzivnosti okoli anaerobnega praga. V tem času sem pretekel cca 7,2 km (če bi imel GPS bi povedal še cm-je :D) in z realizacijo treninga sem in moram biti zadovoljen.

Moje mnenje o izvedbi treningov v podobnih razmerah je, da manjši kot so užitki med treningom, tem večje je zadovoljstvo po treningu (upam, da tudi učinek)!

p.s. Kakšen graf bom pa "pripopal", ko se iz Belgije vrne moj prenosnik...

Mraz, prvi sneg in treningi

2008-11-30T12:57:00.006+01:00

Nizke temperature in z njimi tudi prvi sneg je prinesel veselje in zaskrbljenost hkrati. Veselje je v tem, da človek doživi bela idila in tišino, ki jo prinese zasnežena narava. Hkrati pa nastane velik problem pri izvedbi treningov. Ker trenutno veliko časa posvečam teku, treningi teka pa v tem obdobju terjajo veliko časa, sem začel razmišljati o toplih krajih in boljših razmerah. Seveda imam v mislih priprave, katere načrtujem v neposrednem času po Novem letu. Sama destinacija in dolžina je zaenkrat še neznana, vendar večjih sprememb od lani ni pričakovati. Najbolj priljubljena in dostopna destinacija triatloncev je Hrvaška Istra (Medulin), kjer imajo v enem izmed hotelov tudi ugodne razmere za trening plavanja. Sama dolžina priprav pa je na žalost pogojena tudi s financami oz. količino pridobljenih sponzorskih sredstev.

Do takrat pa je ostalo še nekaj časa, katerega bom izkoristil tudi za obisk enega izmed slovenskihsmučarskih centrov, kjer bom obudil svoje nordijsko in alpsko znanje smučanja!

Zakaj triatlon?

2008-11-28T09:23:00.000+01:00

Da odgovorim na zgornje vprašanje, moram najprej razjasniti kako sem se sploh s triatlonom prvič srečal. Že od svojega 7 leta pa do mature sem treniral plavanje, ki je nekako najboljša podlaga za uspešno udejstvovanje v triatlonu. Matura in z njo povezano odraščanje (beri: feštanje) je povzročilo za upad motivacije pri plavanju. S plavalno kariero sem zaključil šele v 2. letniku fakultete. Še isto leto sem si kupil prvo "specialko" in začel odkrivati lepote cestnega kolesarstva. Moj prvi triatlon (kot za večino) je bil "Triatlon za vsakogar" na Bledu leta 2004, kjer je ta šport v meni pustil poseben pečat.

Predvsem zanimivost in raznolikost športov iz katerih je triatlon sestavljen je povzročilo, da sem se naslednje leto začel nekoliko resneje udeleževati triatlonskih tekmovanj. Junija 2005 (Triatlon Zaprešić) sem doživel prometno nesrečo in utrpel poškodbe zaradi katerih sem izpustil celotno sezono. Po takšni sezoni sem bil še resneje odločen, da bom s triatlon začel nekoliko resneje. Naravna osebna tekmovalnost je povzročila, da sem trenirati tek, ki je (bila in bo) moja šibka disciplina. Vzpon rezultatov je bil dobro viden šele leta 2007, ko sem na DP v sprint in olimpik triatlonu zasedel 3. mesto.

Triatlon je primeren za vse, tako ženske kot moške, mlade in "malo manj mlade", za ljudi s preveliko tetesno težo in prekomernim stresom v življenju, vrhunskim špornikom ali zgolj rekreativcem, vsekakor pa je namenjen tistim, ki so pripravljeni vzpostaviti zdrav življenski stil!

Samo še en športni blog...

2008-11-27T16:28:00.000+01:00

Pozdravljeni!
Glede na to, da je pisanje raznovrtnih blogg-ov trenutno dokaj "in" stvar sem se odločil, da se tudi sam pričnem s pisanjem nekaj podobnega. Moj blogg bo namenjen raznim poročilom, večinoma športnim (verjamem pa da se bo med temi našel tudi kakšen "raport" iz zabav, itd.), promociji sebe kot športnika in še čemu...