Vročina in vroč nastop

Tedenski oddih od tekmovanj mi je dobro del tako, da sem napravil nekaj kvalitetnih treningov. Po ciklizaciji sedaj prehajam v osrednji del sezone, kjer bo večina treningov namenjena tekmovalnim ritmom in hitrostim. Forma se bo počasi vzpenjala in nadejam si predvsem dobrega plavanja in teka. Ta vikend sem izkoristil priložnost in se odločil, da se preizkusim v olimpijskem triatlonu na Rabu. Na otokih (morju) lahko človek vedno pričakuje razgibano kolesarsko traso, vročino na teku in nekaj vetra. Slednjega je bilo letos bore malo, nekoliko težji kolesarski del mi praviloma odgovarja, vendar sem letos nekoliko zaspal na vožnji v klanec, vročino pa nekoliko težje prenašam kot deževno vreme. Start tekme je bil ob 15. uri kar je pomenilo, da ni bilo tistega običajnega norenja neposredno po prihodu na prizorišče. Le-to je bilo pred hotelskim kompleksom, kateri nam je nudil zadostno število WC-je in pitne vode, kar je ponavadi pomanjkljivost na triatlonih. Živčnosti pred štartom nobene, ker se je predvidevalo kakšen bo vrsten red po plavanju. Plavanje je potekalo v 2 trikotih po 750 m, boje so bile velike tako, da ni bilo večjih problemov z vidljivostjo proge. Na kolesu sva z Urošem složno vozila in se menjala pri diktiranju tempa. Razlika se je po prvem kolesarskem krogu povečala tako, da je bilo kmalu jasno, da se bova pomerila za zmago. Taktiziranje se pričelo v zadnjih 10 km, ko so prenosi postali lažji, pulz pa je padel na mejo nekoliko težjega treninga. Statistika kolesarjenja je bila slabih 42 km pri povprečni hitrosti nekaj pod 37 km/h s 550 m višinske razlike. Tek sem pričel v lepem in lahkotnem ritmu. Uroš je tekel za menoj, vendar sem po nekaj sto metrih ostal sam. Vedel sem, da lahko 5 km pretečem zelo hitro, nisem pa vedel kako se bo to odrazilo na 10 km. Moram reči, da sem imel najmanj problemov z nogami, katere so bile vseskozi voljne teka, nekaj sem imel le problemov z vročino in bodcem, katerega pa sem izdihal. Po dveh (od treh) krogih je organizator naredil napako in odmaknili stožec, ki je označeval v hod v tretji krog in me tako napotil v cilj (kljub mojem začudenju). Bil sem proglašen za zmagovalca s strani napovedovalke, vendar sem bil pripravljen, da bo potrebno odteči še en krog in po kratkem pogovoru s časomerilcem se je to tudi zgodilo. Bilo je malo jeze, vendar je bila prednost v tem trenutku že tolikšna, da tudi izguba 30 s ni ogrozila kasnejše uradne zmaga. 2. mesto je osvojil Uroš Seme, 3. mesto si je z dobrim tekom pritekel Koceić Marin, 4. mesto Leitner Christof in 5. mesto Zakšek Darko, kateri je v kategoriji S1 prvič v triatlonski karieri stopil na zmagovalni oder. BRAVO še enkrat! Statistika teka: 34:31!