Voščilo

Napredek je posledica...

Kar nekaj čestitk mi je bilo izrečenih ob odtečenih časih na Ljubljanskem maratonu, še več pa sedaj, po končanem pol-maratonu v Palmanovi. Moram priznati, da sem se ob takšnem izboljšanju (1:15.52 -> 1:12.56) tudi sam nekoliko zamisli in vprašal kaj je razlog za takšen napredek. S trenerjem sva načrtovala čas v Palmanovi med 1:14.00 in 1:14.59. Predhodne manjše poškodbe so celo takšen čas postavila pod vprašaj. Do samega starta in kar nekaj časa po njem nisem bil prepričan ali bo (zviti) gleženj zdržal preizkušnjo ali ne. Na prehodu čez 10. km sem videl, da sem več kot odlično na poti in takrat sem sklenil, da poskušam priteči v cilj v željnem rezultatu pa čeprav se v zadnjih kilometrih priplazim do cilja.

Ob pregledu preteklih dveh mesecev sem ugotovil zakaj takšen časovni napredek. V mesecu oktobru sem skupaj pretekel 271 km, v novembru pa kar 320 km, kar mislim, da je to tudi količinski osebni rekord/mesec. Nekoliko je tudi drugačen pristop do treningov in mislim, da se obrestuje maksimalno. Bistven napredek nisem zaznal samo na tekmah, temveč tudi na treningih. Ker je intenzivnost srednje intenzivnih tekov manjša v primerjavi s prejšnjim letom sem bistveno izboljšal aerobni sistem in tako lahko nizko intenzivne teke pri podobni intenzivnosti tečem tudi za več kot 20s/km hitreje v primerjavi z lanskim letom. Regeneracija je posledično boljša in tako lahko telo »pogoltne« večjo količino treninga. Če se dan po jutru spozna, potem bo tudi december mesec presežkov. Zadnji teden sem pretekel 95,5 km in se tako približal meji 100 km. Kot zanimivost naj dodam, da je bil povprečni tempo prejšnjega tedna 4:54 min/km, povprečni pulz pa 144 ud/min. Danes sem opravil 14 km tempo tek!

Palmanova polmaraton

S tekaškim forumom smo se ob 6:30 uri iz LJ odpravili v Palmanovo, kjer je potekal 7. Palmanova polmaraton. V to starinsko, arhitekturno zelo zanimivo mesto se je zgrnilo nekaj več kot 2000 ljudi. Med vsemi sem osvojil 19. mesto, vendar je bila med njimi tudi ena ženska, kar pa ne odtehta dobrega rezultata. Z razliko od ostalih tekem sem se tokrat uspel dobro ogreti tako, da je bil tek od prvega metra na polno. Nekaj je bilo negotovosti, kako se bo obnesel poškodovani gleženj (zvin). Predno sem se prebil mimo počasnejših, takšnih, ki imajo višje cilje kot pa so njihove sposobnosti, sem izgubil nekaj sekund. Kmalu sem padel v pravi ritem z nekaj rezerve. Pogledi na uro so bili navdušujoči in zaskrbljujoči hkrati. Tempo se je v prvih kilometrih gibal pod 3:18 min/km. Kljub veliki hitrosti se nisem prestrašil in še vedno prehiteval počasnejše. Prvih 5 km sem pretekel v 17:12. V drugih 5 km sem nekaj časa tekel v skupini zato je bil čas nekoliko slabši (17:29) vendar še vedno bistveno od drugih 5 km v LJ. Pred oznako 10 km (34:41) sem se odločil, da napadem in se priklopim skupini spredaj. Tempo je zopet bil nekoliko hitrejši in čas tretjih 5 km je bilo 17:14. Sledila je kriza, ker sem uvidel, da skupine pred seboj ne bom ujel. Sam sem moral narekovati tempo, ujel sem odpadle tekače, ki so skušali držati moj ritem vendar so bili v tem neuspešni. Prav bi mi prišel kakšen sotrpin, ki bi mi pomagal pri narekovanju tempa. Četrtih 5 km je bilo v 17:31. Zaključek samega polmaratona je bil v tempu 3:25 min/km, cilj pa je bil na stadionu. Povprečni pulz je bil 176 ud/min, max pa pri 182 ud/min v začetnih kilometrih. Končni rezultat je bil 1:12.56 kar je za skoraj 3 minute popravljen PB. Verjel sem, da sem močnejši kot v LJ, vendar si niti v sanjah nisem misli, da bom po vseh težavah v zadnjem mescu odtekel tako noro dober rezulat. Dodatno veselje mi vzbuja dejstvo, da sem 2/2 tekel hitreje kot prvo (sicer le za nekaj sekund). Garmin je nameril točno 21 km vendar sem agresivno iskal najkrajšo linijo.

Deževno obdobje

Športno treniranje je proces, v katerem delamo napake. Pomembno je, da se iz napak nekaj naučimo in naslednjič ravnamo bolje. Pretekli teden in še nekaj dni prej sem plačeval davek poškodbe desne mečne mišice, ki se je pojavila med tempo tekom. Očitno sem prerano želel obremeniti dokaj sesute mišice od Ljubljanskega maratona. Po pogovoru z zdravnikom sem kmalu ugotovil, da gre za vnetje mišice in potreben je bil nekaj dnevni počitek oz. 100% mirovanje. Takšni dnevi so za športnika najhujši, ko glava želi, telo pa ne zmore. Z TENS terapijo sem bolečino pripeljal do te mere, da me ni ovirala pri normalni hoji in takoj sem se spravil v pogon. Začel sem s tekom nekoliko hitrejšim od hoje, ki ni predstavljal bolečine. Z dnevi se je stanje izboljševalo in po enotedenskem prilagojenem programu sem se vrnil na stara pota. Za boljšo regeneracijo sem začel nekoliko pospešeno obiskovati tudi bazene (zaenkrat je plavalni trening najbolj mučen za psiho), kjer sem dodatno razgibaval nogo. Seveda bazeni v naši okolici predstavljajo že nekaj let kar resen problem. Letos nas je privedlo do te meje norosti, da se za plavalni trening vozimo tudi v 50 km oddaljeni Zagreb ali v Tuheljske toplice (45 min vožnje). Ker sem imel v zadnjih dneh, ko jesen kaže zobe, kar nekaj časa za temeljite razmisleke sem ugotovil, da večina športnikov slej kot prej ugotovi, da je le malo tako strašnih nasprotnikov, kot je njihova lastna psiha. Nanašajoč na zadnji stavek lahko rečem, da je le malo stvari, ki me lahko ustavijo na poti do začrtanih ciljev. Nenehen dež, slabi pogoji, poškodbe so samo dejavniki, ki te opozorijo, da je človek le bitje, ki je ranljivo, vendar, ko uspešno premagaš te ovire postaneš samo močnejši in odpornejši.

Po enem izmed krosov..:)

Začetek rekreativne vadbe!!!

V petek začnemo z izvedbo rekreativnih tekaških programov. Vadba bo potekala v Krškem in Brežicah. Jaz bom vodil skupine v Krškem, v torek in petek ob 15:30 uri na makadamu pri Racelandu. Za lažji začetek sem pripravil 3 primere treningov, ki jih bomo delali v petek. Tisti, ki se do sedaj niste redno ukvarjali z rekreativno dejavnostjo boste delali po programu za začetnike, tisti, ki ste bili tako ali drugače aktivni boste delali po nadaljevalnem programu, tisti, ki pa imate tekmovalne cilje pa se lahko preizkusite na vadbi tekmovalnih tekačev. Vljudno vabljeni!

14. Ljubljanski maraton – FANTASTIČNO!

Da nebi ponovil lanskoletne napake, ko sem na prizorišče prišel eno uro prezgodaj sem tokrat pazljivo nastavil vse budilke na zimski čas. Vstajanje ob nekaj do šeste ure zjutraj, lahek zajtrk (med, čaj in polnozrnat kruh) in odhod ob 7 uri v Ljubljano. Treme v avtu še ni bilo, nestrpno pa sem čakal, da bom videl utrip Ljubljane na ta največji slovenski tekaški praznik. Prihod v Ljubljano in sledilo je rahlo razočaranje. Sprva sem mislil, da bodo vsi prisotni na Trgu republike že na vse zgodaj prekipevali od energije – jutranja ura se je vsekakor poznala. Rekreativni tekači so bili že nekaj minut na poti in postavil sem se na mesto, da bom v »ciljnem šprintu« videl sestro, ki se je glede na letošnje treninge odlično odrezala. Da bi me predštartna nestrpnost čim manj prizadela sem si doma pripravil vse potrebno za maraton. Čip, številka in ostala ropotija je bila takoj na meni in že smo se prerivali za čim boljši štartni položaj.

 Več kot 6 tisoč maratoncev se je letos podalo v boj z uro, samim seboj in bolečino zato je dober štartni položaj bistvenega pomena za končno uvrstitev. Ko je sledil nagovor Župana sem vedel, da gre počasi zares, obrnil kapo, si nadel očala, trikrat poskočil (za ogrevanje) in GAS. Uvodni kilometri so minili v umirjenem tempu, počutil pa sem se kot rokometaš, ki za uspešnost svojega preigravanja izvede varanje in tako pusti nasprotnika za seboj. Na 2 km sem dohitel ŠD 3sportovce, ki so imeli plan teči za 3:40/km. »Okej, ujel si ritem sedaj pa to čim dlje drži!« so bile misli in upal sem, da se bom lahko priključil kakšni skupini tekačev. Nekaj deset metrov pred seboj vidim skupinico maratonk, ki so ob sebi imel svoje zajce. Nekje na 5 km sem jih ujel in nato samo sledil njihovemu ritmu. Ta je pred 10 km nekoliko padel in s soborcem na 21 km sva se odločila, da nadaljujeva nekoliko hitreje. V trenutku, ko se je približevala okrepčevalnica sem stisnil prvi gel, ki sem ga kasneje splaknil z vodo. Znova sem se prilepil na noge in med 10 in 15 km in doživljal najlepše trenutke na maratonu. Ritem pravšnji, gel je prijel, hidracija OK! Ko sem prišel do točke, kjer se cesta obrne na več kot 4 km ravnino proti cilju sem doživel krizo, saj sem bingljal na nitki in s skrajnimi močmi sem se ohranjal v skupinici. V zadnjih 3 km sem doživel preporod in tempo dvignil, ter ob navijanju tisoč glave publike zasedel 14. mesto s časom 1:15.52! To je celo hitreje od načrtovanega (1:16-17). Ko potegnem črto pod današnjim dnem moram biti zelo zadovoljen. Med tekom ni prišlo do večjih napak, Saucony Grid Sinister copati so se odlično obnesli, za CEP-ke upam, da bo jutri viden učinek (brez musklfibra), pojedel dva gela, pil mnogo tekočine in taktično dobro izpeljana dirka. Naslednji cilj je spraviti ½ maraton pod 1 uro in 15 minut. Priložnost bo že konec novembra v Palmanovi (ITA). Čestitam vsem udeležencem Ljubljanskega maratona za uspešen nastop, hkrati pa se zahvaljujem vsem navijačem (ni jih bilo malo), ki ste me spodbujali med progo. Rezultati

Prihaja 14. ljubljanski maraton

Tako…Prvi teden tekaškega treninga v pripravi na novo sezono je za mano. Sam se zavedam, da je na področju teka potrebno narediti dodaten korak naprej, zato se same vadbe veselim bolj kot kdajkoli prej. Začetne bolečine v nogah v meni samo podžigajo motivacijo za trening. Za prihajajočo sezono pripravljam nekaj novosti za katere upam, da se bodo uresničile s čimer bi rad še dodatno odprl nekatere možnosti za nastope na mednarodnih tekmovanjih. Prav tako potekajo razgovori o opremi v kateri bom treniral in nastopal, o tehnični podpori, možnosti nakupa novega kolesa, itd. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojem najbolj zvestemu sponzorju, INTENTA d.o.o., ki finančno podpira mene in naše društvo. Nezadržno se približuje datum največjega rekreativnega dogodka (Ljubljanski maraton, 25.10.09) pri nas in odločil sem se, da letos izboljšam svoj PB v malem maraton. Ker bo to zame, šele drugi tek na takšni razdalji pričakujem rezultat med 1:16 in 1:17. Po lanskoletni izkušnji (ki pa ni bila prijetna) bo to precej zahtevna naloga, ki pa bo zagotovo premagana najkasneje do konca novembra, ko imam namen opraviti še polovičnim maratonom v Palmanovi. Do LM si lahko na spletnih straneh Garmin Connecta ogledate nekatere primere tekaških treningov, zadnji takšen je današnji tempo tek 9 km…

Mission Krk: COMPLETED!

Za konec sezone smo se skupaj s prijatelji (Darko, Blaž in jaz) odločili, da se ponovno udeležimo triatlona na Krk, ki je prijazen do tekmovalcev po lokacijski in organizacijski naravi. Tako kot prejšnje leto smo se tudi tokrat odločili, da dobrih 200 km do vasice Kornić (mesto dogajanja) premagamo kar s kolesom. Pri načrtovanju nam je nekoliko nagajalo vreme, ki je bilo prejšnji teden sorazmerno muhasto. Najslabša napoved je bila ravno za četrtek, ko so vremenarji obljubljali krajevne padavine. Odhod smo organizirali tako, da smo se večini le-teh izognili, vse kar pa smo občutili od dežja je bila le mokra cesta. Za celotno pot smo porabili 7 ur čiste vožnje na kolesu, s postanki pa 8 ur in pol (bolj, ko se je približeval zaključek bolj smo se čudili vsem Ironmanašem in seveda Robiču, ki se pri takšnih razdaljah šele dobro ogreje). Seveda naše telo ni vajeno tako super dolgotrajnega napora in se je po dobrih 100 km začelo upirati. Sam sem imel probleme z desnim kolenom, katerega čutim še danes. Po namestitvi v lepem apartmaju s pogledom na morje, je sledila energijska bomba v obliki makaronov. Ker je bila tekma na sporedu šele v nedeljo naj imeli dovolj časa, da se regeneriramo za nastop.

Ker sama tekma ni imela tako velikega tekmovalnega naboja smo si privoščili nekoliko zabave, med drugimi pa smo se udeležili tudi smučanja na vodi, ki je pustilo katastrofalne posledice v zgornjem delu telesa. Mišične bolečine so bile tako velike, da nisem bil prepričan ali bom sploh zmogel 1500 m plavanja, da ne rečem kaj se mi je podilo po glavi ob misli na 10 km teka. Sama kolesarska proga je bila z 1000 metri nadmorske razlike zagotovo najtežja, ki sem jo do sedaj preizkusil na triatlonih. Ob nekaj kilometrskem vzponu po 12 % nakloni in vročini okoli 30°C še danes v srcu čutim rahle bolečine.

Da bilo vse skupaj še težje pa se je organizator odločil, da tokrat izpelje tekmo brez dovoljenega zaveterja. Na koncu sem osvojil odlično 3. mesto, s katerim sem zadovoljil lastna pričakovanja. Nekoliko slabosti sem pokazal na tekaškem segmentu, kjer je bila dehidracija že prevelika, da bi normalno odtekel vseh 10 km. Začel sem sicer zelo solidno, vendar pa sem po nerodnosti sebe in organizatorja zamudil obe okrepčevalnice, ter se tako ob koncu teka spopadal z zelo utrujenimi nogami. Mislim, da je tudi to botrovalo, da se nisem pognal v borbo za konkreten napad na 2. mesto, ki ga je osvojil Italijan Cigana. Zmagovalec triatlona je bil Alberto Cassadei. Zelo me je razveselilo dejstvo, da sta oba klubska kolega končala v prvi deseterici. Darko Zakšek je zasedel 6. mesto, Miran Abram pa 8. Mislim, da bom s to tekmo uradno zaključil s sezono, nekaj možnosti pa je, da se prihajajoči vikend udeležim še sprint triatlona v Italiji. Kakorkoli, sezona je bila zame zelo uspešna, narejen je bil napredek v primerjavi z lanskim letom in verjamem, da se bo podoben trend nadaljeval tudi v prihodnje.

Zatajilo je plavanje…

Ko sem bil star slab mesec je na Bledu potekal prvi triatlon v Sloveniji, kar je pomenilo uradni začetek zgodovine slovenskega triatlona, ki kljub nekaterim vzponom in padcem v zadnjih letih doživlja neverjeten razvoj. Nekaj znanih imen iz sosednjih držav in seveda večina najboljših domačih triatloncev je pomenila, da se bo bil zanimiv boj za naslov državnega prvaka v olimpik triatlonu. Po pravici povedano, sem se veselil blejskega nastopa, saj sem vedel, da tekmo pričakujem v solidni formi. Zadnji teden je na plavalnih in tekaških treningih »letelo«, nekoliko je bila uganka le kolesarjenje. Blejsko jezero je sobotnega jutra imelo slabih 23 stopinj in ne vem kaj me je obsedlo, da sem se že pred startnim signalom ohlajal (namesto ogreval) v hladni vodi. Že v uvodnih metrih nisem našel pravilnega zavesljaja tako, da sva z Urošem prvi krog plavala z ramo ob rami. Od zadaj sem čutil pritisk nekaterih triatloncev, vendar sem imel občutek, da hitrost plavanja le ni tako slaba. Sledil je kratek izhod iz vode in povratek v začetek 2. kroga. Narekovanje tempa sem prepustil Urošu, sam pa sem se boril za drugo mesto in ugoden položaj za prihod na menjavo. Slednjo sem opravil umirjeno in hitro smo se znašli na prvem obratu, ko sem zagledal, da prednost (Seme, Torok, jaz) pred zasledovalno skupino (Pleše, Pelaj) znaša le nekaj sekund. Že na prvem klancu nas dohiti in prehiti David, kateremu pustimo, da se odpelje v vodstvo. Njegova prednost je iz kroga v krog naraščala najprej iz 15 sekund na 30, na koncu pa skoraj do 3 minut. Zasledovalci nekako nismo našli skupne moči, da bi konkurirali tokrat fantastičnem Davidu, ki nas je z svojo suverenostjo kar malo presenetil. Zelo nejevoljen sem stopil s kolesa in prešla me je misel, da bi celo odstopil. Uspešno opravim z menjavo in takoj iz menjave zavzamem 3. mesto, ki ga do konca ne spustim iz rok. Kljub razočaranju gre za mojo najboljšo uvrstitev na Bledu in popravo PB-ja za debeli 2 minuti in pol (predvsem na račun teka). Ker mora človek v vsaki tekmi najti nekaj pozitivnega pa recimo takole.. Lani sem bil za DP 3., letos 2., drugo leto pa morda 1. Obliž na rane je bila tudi osvojitev slovenskega triatlonskega pokala, ki pa žal iz leta v leto izgublja na kakovosti. Za obnovitev kakovosti slovenskih tekem bo potrebna korenita sprememba, do tedaj pa nasvidenje!

Cel dan sonce, nato pa dež, ko ga najmanj potrebuješ

Pretekli teden se je začel z nekaj dnevnim letovanjem na slovenski obali, natančneje v Piranu.

Vreme je bilo odlično, nastanitev tudi tako, da ni bilo problema izvesti tudi kakšen trening.

V tem obdobju se predvsem posvečam teku in plavanju. Na teku poskušam nekoliko obnoviti formo iz začetka sezone, na plavanju pa želim izboljšati občutek za vodo. Včeraj sem po enotedenskem premoru zopet sedel na kolo, naredil 70 km, dobil pa nas je tudi dež, ki je v tem času prava redkost. Bliža se konec tekmovalne sezone zato v ozadju priprave na Triatlon Bled že poteka načrtovanje za naslednjo sezone. Pred zaključkom se nameravam udeležiti še triatlona na Krku, odvisna od forme pa je udeležba triatlona v Italiji, ki bo na koncu meseca septembra.

Pretekli teden

Zadnji teden sem posvetil predvsem polnjeju baterij za naprej. V začetku tedna smo se podili po Julijskih Alpah, ki imajo name blagodejen vpliv, saj se človek nokoliko odmakne iz vsakdanjega ritma. Po prihodu domov sem imel namen napraviti nekaj treninga, nato pa nastopiti na ekipnem DP v triatlonu. Pred tekmo je bilo v zraku moč čutiti naelektrnost vseh ekip, ki so imele svojo računico. Razočaranost ob odpovedi tekme je bila očitna vendar sem hitro izkoristi priložnost in se udeležil kolesarskega maratona po deželi cvička. To je tradicionalno dobro organizirana kolesarska prireditev, kjer se dokaj kmalu maraton odpre in začne se dirka. na 70 km dolgi trasi z nekaj klanca je bila povprečna hitrost 39 km/h. Vesel pa sem z dejstvom, da sva bila z Darčijem (TK Krško) v begu tretjino maratona. Seveda so naju ulovili in odločal je končni sprint. Tam smo pripravili dober položaj za kolega, ki je zmagal v stilu Cavendisha. Zvečer je sledila še slaba ura teka, ki nekako odpira obdobje bolj intenzivne tekaške priprave. Kej več o dvigu tekaške forme pa v naslednjem javljanju. P.S. VSAKA ČAST PRIMOŽ KOZMUS!!!

World cup triathlon Tiszaujvaros

Oglejte si video iz Tiszaujvarosa, kjer se je vse do teka odvijalo po slovenskih željah, ;) hehe

Na koncu doseženo 57. mesto s čimer sem zadovoljen. Do točk ITU se je uspelo prebiti Urošu, za kar mu iskreno čestitam, hkrati pa nama je lahko to motivacija za naprej in potrditev, da smo tudi v moški konkurenci sposobni tekmovati na najvišjem mednarodnem nivoju. Po nekaj dneh počitka pa zopet k osnovam (beri treningu) za dober rezultat na Bledu...

Brno 18. mesto

Po odpovedi triatlona, oz. po najavi duatlona sem kar malo izgubil motivacijo za tekmovanje. To sem čutil tudi pred štartom, ko ni bilo tiste pozitivne predštartne treme, ki povzroči, da iz sebe res izstisneš maksimum. Ker je bila napoved vremena zelo slaba sem se odločil, da prvi tek odtečem v trening copatih, ki so sicer namenjeni daljšim tekom. Seveda so ti nekoliko težji in niso namenjeni tekom okoli 3:15 min/km. Čeprav sem začel nekoliko rezervirano, je bila intennzivnost prvega teka zelo velika. Po timingu sem tekel nekaj sekund čez 16 min, kar je tudi najhitreje do slej. Želel sem sem si, da pridem na menjavo z nekaj tekmovalci s katerimi bi kasneje na kolesu polovili boljše tekače. Uroševa skupina je bila pred menoj slabih 15 s, katere sva s Čehom Hirtom relativno hitro in enostavno ujela. Zaradi mokrega in slabega cestišča je lahko manjša skupina čez ovinke vozila nekoliko hitreje in tako smo kasneje proti koncu kolesa ujeli še prvo, nekoliko večjo skupino, katera se je na koncu pomerila za 4. mesto. Kolesarski del je bil speljan zelo atraktivno, kjer so gledalci (ni se jih glih trlo) prišli na svoj račun. Vozili smo tudi čez halo v kateri je bil štart, cilj in menjalni prostor. Povprečna hitrost z vključno drugo menjavo je bila 38,9 km/h. Na tekmi so vseskozi bežali trije ubežniki (Aernouts, Ospaly, Sissons), ki so si kasneje v tem zaporedju razdelili prva tri mesta. Drugi tek (10 km) sem začel podobno kot prvega. Prva dva kilometra sta bila v času 6:17, kar se mi niti ni zdelo tako težko. Nato je prišlo obdobje, ko sem nastavil tempo na konstantno hitrost in tekel naslednje 4 km v ritmu 3:31 min/km. Odsek med 6 in 8 km je bil najbolj kritičen (7:15) saj me je prehitel tekmovalec, kateremu nisem uspel slediti. Tako sem padel na 21. mesto. Po požirku vode se mi je nenadoma "odprlo" in zopet sem lahko dvignil tempo teka. Če izvzamem začetnih 2 km sem odsek med 8 in 10 km tekel najhitreje (6:56). Ko so ostali popuščali sem jaz dodajal in pritiskal na plin. Tako sem dohitel 3 tekmovalce pred seboj, kar je na koncu zadostovalo za 18. mesto, kar pomeni prva polovica in s tem tudi kategorizacija državnega razreda. Pred menoj (zgolj 5 s) se je uvrstil reprezentančni kolega, Seme, ki je bil v boju za prvo petnajsterico, nato pa ga je pomanjkanje energije stalo boljše uvrstitve. Glede na uvrstitev med prvih 20 bi morala oba dobiti točke za evropski pokal, vendar sva te zgrešila za slabe pol minute, saj nisva bila znotraj 5% zmagovalnega časa. Kaj bi bilo, če bi bil triatlon je neumno govoriti... Tekme pa tako ali tako še prihajajo!!!

Brno...ejejej

V Brno (CZE), na prizorišče ETU pokala, sem prišel z velikimi pričakovanji in veseljem, da se udeležim tekme. Sledilo je razočaranje na brifingu, saj so organizatorji zaradi hitrosti toka reke spremenili triatlon v duatlon. Tako bomo ob 18. uri štartali na razdalji 5 km teka, nato 40 km kolesa in za zaključek še 10 km teka. Vse dogajanje je postavljeno med velike hale (podobno kot gospodarsko rastavišče), v eni izmed njih pa je tudi štart, cilj in menjalni prostor. Da bi naredili tekmo čim bolj spektakularno je del posameznega kroga speljan kar čez halo. Kako se bo razvijala tekma pa več v naslenjih dneh...
Še par slikc..

Z Urošem pred objektom, kjer bo štart, cilj in menjalni prostor...

Ne, pivo ni moje :)

Pogled na tramvaj iz sobe našega hostla...

Ja, danes je na vrsti britje!!!

EP Holten

Končno sem imel toliko časa in volje, da bom na kratko opisal dogajanje na evropskem prvenstvu v triatlonu v Holtnu. Tisti, ki še ne veste je bilo to zame premierno EP zato nisem točno vedel kaj pričakovati. Po natančnejšem ogledu štartne liste smo kaj hitro prišli do ugotovitve, da bo uvrstitev med 50 kar lep uspeh.

Do Holtna je iz Slovenije skoraj 13 ur vožnje po avstrijskih in nemških avtocestah. Občutek, ko izstopiš iz kombija po tako dolgem sedenju je res fantastičen. Nastanjeni smo bili v idilični hiški v počitniškem naselju, ki je bilo od prizorišča dogajanja oddaljeno cca 5 km. Kuhali smo si sami tako, da so mi testenine ob odhodu že gledale iz ušes. Zaradi zgodnjega prihoda (do tekme je bilo še 5 dni) sem v dneh pred tekmo naredil kar nekaj aktivacijskih treningov in ogledov prog, da nebi med tekmo prišlo do kakšnih presenečenj.

Tekma:
Po pričakovanju se je po plavalnem delu odlepila skupina 6-8 triatloncev, ki letos s podobno taktiko zmagujejo tudi na svetovni seriji. Sam sem se odločil, da plavanje ne začnem čisto na polno in poskušam kasneje stopnjevati tempo. Zgodilo se je popolnoma obratno. Sicer sem začel nekoliko počasneje vendar sem bil na prvi boji deležen nekaj udarcev in »tunkanja«, kar je nadvse počasno plavanje zelo otežilo. Iz vode sem priplaval v nekoliko večji tretji skupini z minutnim zaostankom za prvim. Menjavo sem napravil brez težav in tako začel kolesarski del, ki je vseboval nekaj tehničnih zavojev, vzpon in na nekaterih mestih tudi slabo cestno površino. Zelo sem se bal, da moji tubularji vsega tega nebi zdržali. Strah je bil odveč kajti kolo je delovalo brezhibno. Že po nekaj kilometrih smo ujeli drugo skupino in nato nadaljevali lov za ubežniki. Razlika do prvih se je do menjalnega prostora (T2) se je med prvim in mano prepolovila in je znašala slabih 30 s. Menjava je zopet potekala brez težav in ob bučnem spodbujanju kar 8 000 gledalcev sem se podal na tekaški del. Začel sem v svojem ritmu tako, da sem se kmalu znašel na začelju skupine. Kasneje sem tempo stopnjeval in začel prehitevati nekatere tekmovalce pred seboj. V drugem krogu (od štirih) sem začel čutiti posledice vročega dne in dehidracije. Noge so postajale vse težje, žeja pa neizprosna. V enem izmed krogov se mi je pred oči narisala osvežilna pijača v ciljni areni, kar je bila gonilna sila v drugi polovici teka. Slednja je bila v primerjavi s prvo dosti počasnejša in tako sem izgubil nekaj prej priborjenih mest. Na koncu je moj nastop zadostoval za 34. mesto, kar je spodbuden nastop za prihajajoče tekme. Evropski prvak je postal Španec Gomez pred Britancem Brownleejem in Rusom Brukhankovom. Rezultati

DP Celje

Ko tekmovalec preživlja obdobje neke manjše krize, ko misli, da je nekje izgubil tisti zmagovalni občutek in ko mu pomislek na velik napor predstavlja težavo, potrebuje tekmo, kot sem jo doživel jaz včeraj v Celju. Zadnji teden pred dirko sem se ukvarjal predvsem z zategnjeno zadnjo ložo na desni nogi. Vseskozi sem si dejal, da jutri bo bolje. Glede na to, da je maser pobegnil na priprave, tudi čas regeneracije nisem mogel kaj bistveno skrajšati. Iz dneva v dan je bilo stanje boljše vendar 100% nisem bil pripravljen na napore na teku. Tekma je sicer potekala po želenem planu. Pobeg na plavalnem delu, nato pa obdržati prednost na kolesu in teku z upanjem, da se ne bo formirala večja zasledovalna skupina. To zadnje se sicer ni izšlo, vendar je bila do takrat s strani mene narejena že prevelika razlika, da bi me zasledovalci lahko ujeli. Na tek sem odšel z nekaj več kot dvema minutama prednosti, kar je zadostovalo za miren zaključek. Tek sem začel sicer nekoliko rezervirano nato pa je korak kar stekel in 5,1 km sem zmogel v 17:32, kar je glede na razgibanost proge soliden rezultat. Kot zanimivost naj povem, da mi je uspelo postaviti najboljše rezultate tako v plavanju, kolesarjenju in teku. Rezultati

Že danes odpotujem v Ljubljano iz koder jutri v jutranjih urah odpotujemo proti prizorišču evropskega prvenstva. Le-to se bo pričelo s tekmo štafet juniorjev v četrtek, glavni del pa bo v nedeljo, ko ob 16:15 štart dirke članov z udeležbo Seme Uroša in mene. Mislim, da bodo dirko neposredno prenašali na http://www.rtvoost.nl/tv/live.aspx

Zdaj gre zares...

Že kar nekaj časa je minilo od mojega zadnjega javljanja. Imel sem nekaj problemov (tako telesnih kot tehničnih) od nesreče, ki se mi je pripetila na koncu meseca maja. Predvsem je posledice utrpela leva stran telesa, za katero sem dobil tudi fizioterapijo v Termah Čatež. Po dveh tednih terapij in upam, da končanem zdravljenju lahko napovem začetek tekmovalne sezone. Začetek pravim zato, ker v začetku julija odhajamo v Holten (Nizozemska), kjer bova z reprezentančnim kolegom nastopila na evropskem prvenstvu v konkurenci elite. Tekma bo tudi otvoritev serije nekoliko težjih evropskih tekem, katerih se nameravam udeležiti v mesecu juliju in avgustu. Zagotovo imam v načrtu oddirkati evropski pokal v Brnu, od finančnih zmogljivosti pa je odvisno kam me bo pot vodila kasneje. Zelo verjetno je, da se bom udeležil balkanskega prvenstva v triatlonu v Bolgariji. Še pred »evropsko turnejo« pa se bom udeležil DP v sprint triatlonu v Celju, kjer je cilj en sam in jasen! ZMAGA!

Britanska super elite serija

Ojle!
Še sem živ! Vrnili smo se v Slovenijo danes ob 3. uri zjutraj. Potovanje iz Škotske do Milana in nato z avtom do Krškega traja skoraj 17 h! Da malo opišem tekmo na Škotskem. Zaradi mrzlih razmer (voda 12 stopinj) se organizatorji niso mogli odločiti za dolžino triatlona. Kolebali so med varianto Olimpika in Sprinta. Na koncu je bilo odločeno, da startamo daljšega. Prvih 500 m v vodi zaradi mraza nisem čutil obraza, vendar je mojo pozornost preusmerila borba za ugoden položaj. Do konca plavanja sem se prebil na 3. mesto, kar je po nekoliko slabši menjavi še zmeraj pomenilo 1 skupino na kolesu (5 tekmovalcev). Po dveh krogih je Clarke (udeleženec OI v Pekingu, ki sodi med Top 10 na svetu) skočil na kolesu in ker sem bil jaz prvi na gumi sem pokril niti ne tako divji skok. Do vrha hriba sva si privozila nekaj sekundno prednost, kar pa sam nisem niti vedel. Po kratkem pogovoru kaj in kako dalje, se je Clake odločil, da skuša uspešno pobegniti in predčasno odločiti dirko v svojo korist. Sam profil kolesarske proge je bil zelo razgiban pa tudi veter je povzročil, da sem po dobrem krogu skupne vožnje prišel v "območje rdečega". Moral sem se odločiti, ali naj skušam držati Clakov tempo, ali naj počakam skupino 3 zasledovalcev in skušam nato še nekaj odteči. Odločil sem se za slednje. Preden so me ujeli sem imel dovolj časa, da sem vase stisnil gel in nekaj tekočine nato pa smo s skupinsko vožnjo zasledovali Clarka, ki si je privozil že 1 min prednosti. V zadnjem krogu je sicer doživel padec, vendar za zanj brez usodnih posledic tako, da je lahko normalno nadaljeval s tekmo. Menjava kolo - tek mi je solidno uspela tako, da sem tek začel iz 3. mesta z nekaj sekundno prednostjo pred Avstralcem Mchughom in Angležem Brookom. Clarke in Harris sta imela svojo borbo za prvo mesto, mi trije pa svojo za tretje. Že po prvem kilometru sta me zasledovalca prehitele, vendar se nista oddaljila na več kot 20 s. Tako sem držal razdaljo dobrih 5 km, ko je naenkrat Mchugh začel "lezti" nazaj. Prehitel sem ga še v 3 od 4 krogov, kar mi je ulivalo novih moči za napad na 3. mesto. Tudi noge so bila v tem trenutku še lepo ohranjene in mislil sem, da bom tempo samo stopnjeval. Žal sem zadnje 3 km pretekel z ostro bolečino pod rebri, ki mi je onemogočala popoln vdih. Sorazmerno z bolečino je tudi naraščal zaostanek za Brookom in osredotočil sem se na ubranitev 4. mesta. Z na koncu dobrim tekom (34:04) mi je uspelo narediti rezultat, ki si ga pred odhodom na Škotsko niti sanjati nisem upal. O velikosti in vrednosti britanskega triatlona ni potrebno razlagati, naj samo povem, da so organizatorji za nas tekmovalce poskrbeli 100% tako, da sva Gregom (še enkrat hvala za podporo) prav uživala te dni na Škotskem.

REZULTATI

Strathclyde park Elite triathlon

Posredovana mi je bila štartna lista jutrijšnjega triatlona. Na startu bo nekaj zvenečih triatlonskih imen... Prenos dirke si lahko ogledate tukaj, vsekakor nam ne bo vroče, saj ima voda 12 stopinj celzija...

Reportaža iz leta 2008, ko je bil tu na sporedu Super sprint triatlon

Triatlon Ptuj - 1.mesto

Pa sem jo dočakal, prvo zmago na slovenskih triatlonih seveda. Sedem dni pred nastopom na britanski super elite seriji je ta zmaga zelo dobra popotnica za samozavesten nastop na »otoku«. Še sredi preteklega tedna sem se počutil utrujeno in nič kaj optimalno za velike napore. Zadnjih nekaj dni pred Ptujem sem ponovil pripravo, ki sem jo naredil pred Trstom, ki se je izkazala za dobro brušenje forme.

Sama tekma je potekala po standardnem postopku. Narediti prednost na plavalnem delu, na kolesu to obdržati, na teku pa borba do zadnjega diha. Plavalni del se mi je zdel celo nekoliko prelahek, saj sem zadnjih 300 m nekoliko popustil, ker sem si pred zasledovalci nabral solidno prednost, ki jo kljub ponesrečeni menjavi nebi mogel zapraviti. Tako sem iz vode prilezel v času 8:50 in po menjavi počakal na dva sotrpina (Lukina, Seme) na kolesu, s katerima smo na kolesu delali dokaj složno in tako dosegli, da se nam zasledovalne skupine niso kaj prida približale. Tako smo v menjavo kolo-tek prišli s prednostjo cca 50 s pred skupino Cebin/Pucelj/Milovan. Menjavo sem naredil hitro, vendar pa so označbe, ki označujejo gibanje po menjalnem prostoru zelo slabe in napetost na tekmi povzročile, da sem odtekel v napačno stran in tako izgubil nekaj dragocenih sekund. Ob tem pripetljaju sem nekoliko izgubil živce in celo nekaj kričal na sodnike za kar se jim na tem mestu opravičujem, organizatorjem pa toplo priporočam, da v prihodnje sestavijo preprost načrt menjalnega prostora (tako kot je praksa na Bledu) in s tem odpravijo vse neprijetnosti. Na teku sem torej na začetku moral nadoknaditi izgubljeno, kar mi je uspelo že po nekaj sto metrov. Čutil sem, da so noge še relativno sveže in odločil sem se za samostojni tek do cilja in tako prevzel vodstvo na dirki, ki ga do cilja nisem več izpustil iz rok. Nekje na polovici teka sem začel plačevati davek prehitrega začetka in sem bil primoran nekoliko popustiti za nekaj sekund, da sem prišel do sape. Na mojo srečo sem si hitro opomogel in nato nadaljeval v svojem tempu. Prednost se v 2. krogu ni več bistveno zmanjšala tako, da sem s prednostjo cca 20 s varno pritekel v cilj kot zmagovalec 8. Ptujskega triatlona.

Za uspeh (kot vedno) so delno zaslužni navijači, katerim se zahvaljujem, da so me bodrili v trenutkih, ko mi je bilo najtežje! Naslednja dirka (17.5.) bo v Strathclyde Country Park-u na Škotskem, ki bo prvi realni pokazatelj napredka v letošnji sezoni.

REZULTATI

Uspešen tek na Lisco

01.05.2009, je bil organiziran že 18. gorski tek na Lisco, ki šteje za dolenjski pokal, z udeležbo preko sto tekačev in tekačič. Zelo uspešno smo se ga udeležili tudi tiatlonci in tiatlonka triatlon kluba Krško. Kljub močni konkurenci in seveda kljub temu, da mi gorski teki niso specialnost, sem dosegel dober rezultat z osvojenim 3. mestom v absolutni konkurenci, v svoji kategoriji pa sem na vrh skoraj 1000 m Lisce prišel 1. Uspešno se je s konkurenco kosal tudi Župan Jože, ki je zasedel skupno 27., Geršak Jože pa 70. mesto. Na krajših razdaljah so dobro nastopili tudi Škoberne Martin in Nina ter Bajc Žiga.

Tek štejem kot popestritev prazničnega dogajanja in ne kot sredstvo za dosego vrhunskih rezultatov. Tu sem nastopil že lansko leto in lanski rezultat izboljšal za 1 minuto in 42 sekund, kar sem tudi realno pričakoval. Kdor je že kdajkoli opravil vzpon na Lisco ve, da je tek po njenem pobočju skoraj nemogoč. Skupna dolžina teka po Garminu FR 405 znaša 7,55 km, od tega pa je samo cca 2 km nekoliko lažjih. Že sam štart se prične na strmi asfaltni cesti, kjer povprečni vzpon na 1 km znaša 120-150 m. V dobrih 44 minutah sem tako premagal 850 višinskih metrov! Zavedam se, da nisem nastopil optimalno, saj pretekli teden uspešno spravil pod streho vse zahtevne treninge. Zelo vesel sem dejstva, da mi Terme Čatež omogočajo trening v 50 m bazenu, kar bi se moralo odraziti v še boljši plavalni formi. Tudi na kolesu nam gre iz treninga v trening bolje in počasi se vse skupaj sestavlja v zelo soliden paket!

Ko logistika zataji...

...se domine podirajo ena za drugo. O čem govorim? Ta vikend sem za moje tekmovalno udejstvovanje pač moral izbrati soboto (udelžba na pokalu Ježek v Tivoliju.., ja šiht je šiht!) in se tako nisem mogel udeležiti duatlona v Ribnici. V soboto 18.4. se je v precej oddaljeni vasici, v okolici Trebnjega v smeri Litije odvijal že tradicionalni 30. Tek na Petelinjek. To je tudi pomenilo začetek serije za Dolenjski tekaški pokal, ki združuje približno 20 tekov po vsej Dolenjski. Ta tek mi je služil kot ogrevanje za naslednji teden, ko se v Trstu začne triatlonska sezona. Dolžina teka je bila uradno 11 km in prijetno sončno vreme je obetalo precej soliden tek. Vse je potekalo po začrtanem planu, vse do 9:50, ko smo se tekmovalci začeli zbirati v štartno-ciljnem prostoru. Dobro ogret sem se tam pojavil celo kakšno minuto prej kot je meni v navadi, saj sem si želel zagotoviti ugoden položaj za začetek, katerega je zaznamovalo ozko grlo takoj po štartu. Dogovorjeno je bilo (podporna ekipa je tokrat popolnoma zamrznila), da se po ogrevanju prebujem tekaške copate in odložim odvečna oblačila. Seveda sem po nekaj minutnem iskanju že vedel, da je to dan, ko koristim bonus za napake letošnje sezone! Še vedno oblečen v ogrevalne stvari zagledam kako se je "čreda" cca 200 ljudi že podala na progo. Hitro sem slekel winstopper, stisnil štoparico in kot zadnji, s psiho čisto na dnu začel dirko. Po nekaj pohodniških metrih smo se le začeli premikati in začelo se je prebijanje v ospredje. Tek je potekal po kolovozni poti, ki mi je dodatno oteževala brezskrbno "skakljanje" sem in tam mimo sotekmovalcev. Predno smo trčili v prvi klanec sem naredil že premnogo menjav ritma in smeri zato noge že v tistem trenutku niso bile "taprave". Na prvem spustu so so začele težave z copati, ko so se mi 2x razvezali. Tako sem moral nekatere na tekmi prehiteti celo 3x! Do konca sem se prebil do 6. mesta, za kaj beč pa mi je zmanjkalo kilometrov, predvsem pa moči.

Če dobro pomislim je bil današnji tek usojen na propad, zaradi intenzivnosti treninga v preteklem tednu. Sam sem imel namen zaključiti nek cikel z malo hitrejšim tempo tekom, ki mi je deloma tudi uspel (od 3 km dalje) tako, da popolnoma nezadovoljen ne smem biti. Pravijo, da mora biti v sezoni vsaj ena tekma "polom" in, če bi lahko izbiral, bi za kaljenje izbral ta tek, ne pa triatlon v Trstu, ki ga že z veseljem pričakujem!

Reprezentančno testiranje, trening kolesa in 12. Novomeški tek

Pretekli vikend je bil zapolnjen z zgoraj navedenimi dejavnostmi, ki si po uspešnosti sledijo v obratnem vrstnem redu. V soboto zjutraj smo se trije člani TK Krško odpravili na testiranje (Fakulteta za šport) z namenom, da se preveri forma pred začetkom tekmovalnega obdobja, ki se začne s koncem aprila v Italiji (Trst). Za nas, člane, je bil načrtovan test 1500 m plavanja in tek 5000 m. Zaradi skromne članske udeležbe (prisoten samo jaz), sem se odločil, da raje pomagam mlajšim tekmovalcem do boljših rezultatov. Tako sem plaval 750 m v času 9:21 in tekel 3 km v času 10:13! Kljub temu, da zase nisem naredil kaj koristnega smo se iz Ljubljane vrnili dobre volje z razlogom, da je vsaj enemu našemu tekmovalcu uspelo precej izboljšati lanske rezultate.

Zaradi lepega sobotnega popoldneva, temperature so se povzpele na skoraj 20 stopinj, sem se odločil, da naredim 2 urno razpeljavo s kolesom, ki bo zaključilo obdobje tedenske regeneracije. V nadaljevanju me čaka še dva tedna trdega dela, še prej pa sem se udeležil tekaške tekme v Novem mestu, ki jo je zaznamovala dobra konkurenca (Kejžar, Kosmač…). Proga poteka po dokaj valovitem terenu (višinska razlika je približno 200m) pa tudi podlaga na nekaterih delih ni primerna, da bi človek lahko pričakoval izredno hiter tek. Kljub temu mi je tek odlično uspel in sem s povprečnim tempom 3:25 min/km izredno zadovoljen. Tek se je po pričakovanjih začel hitro, sam pa sem se odločil, da raje začnem nekoliko iz ozadja in nato pridobivam mesto za mestom. Morda mi je nekoliko žal, da sem v začetku teka izpustil skupino 3 tekačev, ki so se odlepili na razdaljo 200 m. Do ciljne črte sem omenjeno razdaljo še nekoliko zmanjšal, vendar mi je zmanjkalo moči, da bi se prebil višje od 6. mesta. Z doseženim mestom sem izredno zadovoljen, sebi pa sem znova dokazal, da sem v letošnjem pripravljalnem delu sezone pridno delal!

Pokljuški maraton

V nedeljo sem se s kolegi iz TK Krško udeležil že 19. Pokljuškega maratona. Seveda gre za tek na smučeh, katerega popularnost je močno porsla z uspehi sijajne Petre Majdič. Na tem mestu bi se zahvalil Petri, ki svetu ponovno dokazuje, da lahko majhen narod z veliko želje in slovenske trme poseže v sam sam svetovni vrh. To mora biti za vzgled vsem nam (športnikom), ki se po svojih najboljših močeh trudimo uspeti v izbranih športih. Sam maraton je potekal v prečudovitem vremenu in vzdušju. Na štartu se je zbralo preko 250 tekačev, kljub temu, da je v Planici potekalo sklepno dejanje SP v smučarskih skokih. Presenetljivo je bilo, da je bila startnina brezplačna, merjenje časa s čipi in brezhibna organizacija! Sam sem si zadal, da maraton ne oddirkam "na polno", saj sem imel po testu 3000 kar nekaj problemov z zadnjimi ložami. Po besedah maserja so bile le-te v katastrofalnem stanju. Da sem odtekel res za dušo se moram zahvaliti tudi iztaknjeni zanki na desni palici. Tako sem začel maraton s 4-minutnim zaostankom za zadnjim tekmovalcem. Do konca sem jih nekaj prehitel venddar višje od 205 mesta pa nisem želel/zmogel. Končni čas 1:18,45 je kar dober še posebej, če pomislim, da sem tekel na klasičnih smučeh z rebercami. Skoraj popolen dan smo začinili z dobrim kosilom in "Darčijem" za sladico! :D Slike bom objavil, če jih dobim! Baje, da obstajajo...

Obdobje 14 dni

Po dolgem času se zopet javljam s pisano besedo. Vmes je bilo kar nekaj dogodkov, ki so vplivali, da sta bila zadnja tedna zelo naporna. Kot prvo je potrebno povedati, da sem uspešno zaključil priprave v Medulinu in prejšnji teden treniral nekoliko manj saj je bil po pripravah načrtovan regeneracijski teden. Nekakšno luknjo v treningih sem zapolnil z vadbo družabnih plesov, katerih sklop mi je pri predmetu ples še manjkal. Demonstracija 12 družabnih plesov je potekala brez težav in me s tem čaka le še droben korak k dokončanju študija. Še na isti dan izpita sem imel načrtovan tek test 3000. Vse od konca priprav se mi je vlekla neprijetna utrujenost, ki je zmanjševala motiv za izvedbo testa. Po nekaj odlašanja sem opravil tudi s testom in z rezultatom 9:23 sem zelo zadovoljen. Tekel sem v svojem enakomernem (1:15/400) ritmu od starta do cilja. Včeraj sem dobil tudi tekaške copate SAUCONY s katerimi bom letos nastopal na tekmovanjih. Preizkusil sem že model ProGrid Triumph 6 in z njimi bil zelo zadovoljen. Dober občutek na nogi, dober oprijem stopala in lahkoten tek je tisto s čimer bi na kratko opisal tek z novimi copati. Jutri bom preizkusil še copat Grid Sinister, ki je za nekoliko hitrejše (tempo) teke, Grid Fastwitch 3 pa bo moral počakati vse do 26.4, ko bo na sporedu prva letošnja dirka v Trstu (sprint).

Koper in Medulin

Zadnjih nekaj dni sem preživel na slovenski obali in v hrvaški Istri z namenom, da opravim še drugi ciklus (od treh) priprav v predtekmovalnem obdobju. Prvi del sem preživel pri kolegici, kateri se ponovno zahvaljujem, da mi je omogočila nekaj dnevno bivanje v prekrasni hiši. Po dolgem obdobju sem zopet občutil »slast« 50 metrskega bazena in moram priznati, da je plavanje v takem orjaku božansko (brez nepotrebnega ringlšpila, ki ga doživljamo triatlonci v Krškem). Tole sporočilo pa pišem iz obmorskega letovišča v Medulinu, v okolici Pule, kjer bomo nastanjeni vse do nedelje 8.3. Do takrat je še dolga pot posuta s kar veliko treninga. Naj samo omenim, da sem danes uspel v dan stlačiti treninge vseh triatlonskih disciplin. Kako? In Koliko? Zjutraj ob 7 uri smo plavali (3,4 km in nič posebnega), takoj zatem zajtrk (najlepši del dneva) in odhod na dolgo kolo ob 10 uri (90 km). Po kolesu se je zaradi lakote in časovne stiske mudilo na kosilo (katero je prava borba za preživetje). Nato je sledil popoldanski počitek in tek ob 17 uri. Sam sem se odločil za nekoliko daljši počasnejši tek (cca 23 km), ki pa se je zaključil že v popolni temi. Sledil je obvezen tuš in odhod na večerjo, ki je pomebna s tega vidika, da bom jutri sploh imel moč vstati iz postelje (hehe). Trenutno, ko pišem tole sporočilo že razmišljam kako bom legel v posteljo in zaspal v naslednjem trenutku. Zato bom tale esej kar končal in upam, da se tekom priprav še kaj javim (to bo možno samo tako, da ne prestavimo urnik na 4 treninge dnevno, haha). Lep pozdrav vsem v Slovenijo, še posebej pa borcem (drugi del odprave), ki prihajajo v Medulin v sredo;)

Priprave Vipava 02.02-13.02

Po sprostitvi na snegu je sledil prvi izmed treh sklopov priprav, ki se je odvijal v vojašnici v Vipavi. Seveda je bil to moj prvi obisk vojašnice in že samo to je predstavljalo povsem novo okolje. Namen priprav je bil, da naredimo nekaj prvih kilometrov na kolesu, kar je vsaj meni zelo uspelo. Plavali smo v Ajdovščini, kjer imajo dokaj soliden bazen v dolžini cca 20 m, v katerem pa je nekoliko pretopla voda, ki pa je v zgodnjih jutranjih urah (6:20) kar prijala (dokler ni prišla na vrsto serija). Dnevno sem preplaval približno 5 km, treningi, razen enega, pa so bili namenjeni predvsem dvigu aerobnih zmogljivosti. Ker je termin plavanja potekal ravno v času zajtrka, je to pomenilo, da smo izpustili prvi obrok. Kuharji so za nas poskrbeli, da smo dobili "lunch pakete", ki so nadomestili zajtrk. Hrane je nasplošno bilo dovolj tako, da stradali nismo. Celo nasprotno, ko sem doma stopil na tehtnico, je ta kazala 0,5 kg več kot pred odhodom v Vipavo. Če je vreme dovoljevalo smo treninge kolesa delali v okolici Vipave, kjer nas je pot vodila do Nove Gorice, čez Kras mimo vseh pršutarn, nazaj v Vipavo. Ta krog je bil dolg približno 90 km, zaznamovala pa ga je lepa pokrajina in dobro ohranjene ter razgibane ceste. Samo vreme nam v prvem tednu ni dobro služilo zato je nekajkrat padla odločitev, da takoj po kosilu (11:00) odrinemo na slovensko obalo, kjer smo zaradi boljših vremenskih razmer lažje opravili s kolesarkimi treningi. Temperatura na morju je bila presenetljivo visoka in že po nekaj minutah sem obžaloval, da nisem vzel krajših oblačil za kolo. Tekaške treninge sem izvajal pred kosilom ter v dnevih, ko ni bilo moč kolesariti. Za tek so bile idealne poljske poti v neposredni bližini vojšnice. Nekajkrat so bile poti tako razmočene, da je bilo gibanje po njih zelo oteženo. Dan z aktivnostmi se je dokaj zgodaj, ob cca 16:00 uri, končal, ko smo si privoščili sproščujoči tuš in kasneje tudi večerjo ob 17 uri. Treninge sem opravljal večino z Urošem, s katerim sva uskladila plane tako, da sva čim več aktivnosti delala skupaj kar je psihično mnogo olajševalo dolge treninge. S pripravami sem izjemno zadovoljn, saj sem uresničil vse cilje, ki sem si jih zadal. Da na kratko povzamem statistiko v dveh tednih priprav:

• opravil sem 28 vadbenih enot
• preplaval 49,7 km
• prekolesaril 564,6 km
• pretekel 169,5 km

V tem tednu imam regeneracijski teden, nato pa sledi odhod najprej v Koper, 28.2 pa v Medulin, kjer TZS organizira Triatlonski kamp.

Smučanje 28.01 - 01.02

V mojem regeneracijskem tednu smo se prijatelji odpravili na Gorenjsko, kjer smo si privoščili nekaj odiha. Seveda smo bili športno zelo aktivni, še posebno z Darkotom, ko sva v dveh dneh naredila zajetno količino smučarskega teka. Spremljala nas je relativna sreča z vremenom, saj smo imeli večinoma sončno vreme in nastalo je kar nekaj prelepih fotografij za "na steno" (nekaj si jih lahko ogledate v diaprojekciji na desni strani). Po skoraj dveh letih sem zopet preizkusil alpske smuči in na srečo ohranil zdrava kolena. Velika količina snega v slovenskem hribovju je za nas Posavce dih jemajoča, saj smo iz praktično zelene zime prišli v kraje z več kot dvema metroma snega (Vogel, Pokljuka). Večere smo preživljali ob igranju "Maumava", ki nas je nekajkrat pošteno razburil in spravil celo do takšnega smeha (kjer ne veš ali je smeh ali jok). V nedeljo smo se vrnili v Krško, moje misli pa se že bile usmerjene v dvomesečno garanje, ki se je pričnlo s prvim ciklom priprav s slovensko vojsko v Vipavi o katerih pa v nasledjem pisanju...

Garmin Forerunner 405

V prejšnjem tednu sem se odločil, zaradi ugodne ponudbe in storitev, ki jih ponujajo Garminove navigacijske naprave, da si bom v letošnji sezoni pri treningih pomagal z Forerunner-jem 405. V enem tednu sem si vzel dovolj časa in sem uro spoznal do te mere, da lahko rečem, da je to najboljši pripomoček k treningu, ki sem ga kdajkoli imel. Omogoča mi natačno načrtovanje, spremljanje (nadzor), analizo in vrednotenje vadbe. Ti posamzni deli treninga so enako pomembni in so za napredek posameznega športnika bistvenega pomena. Še posebej mi komunikacijo s trenerjem olajšuje spletna stran Garmin connect, kjer se grafi samodejno naložijo in tako omogočajo ogled le-teh tudi z drugih računalnikov. Ker sem sam človek, ki nerad karkoli prepušča naključju (kar se tiče treninga) sem izjemno vesel, da lahko z veseljem priporočim uro vsakemu, ki želi izboljšati sposobnosti. S Forerunner-jem 405 je ta pot vsekakor bolj varna in lažja!!!