ponedeljek, 9. maj 2011

Austrian half-ironman

Pretekli vikend sem doživel svoj krstni nastop na polovični (1,9 – 86 – 21) razdalji Ironman-a. Na samo tekmovanje se nisem kaj posebno pripravljal, šel sem bolj po sistemu »Grem, pa kam pade, pade«! Prizorišče je bil avstrijski Rocksee, majheno jezerce takoj za slovensko mejo. Z Darčem sva zamudila petkov briefing, nisva pa točno vedela kje bova prenočila. Kakšnega pritiska za rezultat ni bilo čutiti, zato me ni preveč vznemirjalo, da sem izpustil briefing. Darč, ki se je tekme udeležil že prejšnje leto mi je dobro razložil potek gibanja v menjavi, smer plavanja, progo teka, opozoril me je na klanec na 25 km, itd. Našla sva tudi idealno zavetišče, soba številka 1 s pogledom na jezero in menjalni protor. Zvečer pred štartom je sledil še rahel iztek po začetku tekaške proge in počitek.
Zjutraj bujenje ob 6:30, zajtrk in neposredna priprava za tekmo. Zjutraj sem uvidel, da aero bidona ne bom uporabil na tekmovanju, saj ni bilo nikjer mogoče kupiti nastavka, na katerega se pritdi bidon. Vseskozi (2 tedna) sem živel v upanju, da bo pošilja iz VB prišla pravočasno. Tako sem na kolesarskem delu tekme nastopil z enim 750 ml bidonom. To se mi na kolesu sicer ni poznalo, posledice pa sem začel čutiti v drugem krogu teka. Štart je bil ob 10. uri, začelo pa se je z 1,9 km plavanjem, s katerim sem opravil najhitreje in si pred zasledovalci (Kis, Patrčević, Vištica, Zakšek, Kromar, Fuchs...) priplaval vsaj 1,5 min prednosti. Prednost mi je usprelo zadržati vse do 45-50 km kolesa, ko me je dohitela skupina Vištica-Patrčević-Kis. Do takrat sem vozil v dobrem ritmu, se redno prehranjeval in tudi spil dovolj tekočine. Takoj sem se postavil na začelje novo nastale skupine in vozil na 4. mestu kolikor dolgo se je dalo. Zaveterje na takšnih tekmovanjih ni dovoljeno. Na klancu nekje 25 km pred ciljem se je Vištica odločil za pobeg, mi trije mu nismo sledili (jaz nisem bil niti zmožen). Do menjave sem imel kar nekaj težev z ostajanjem na razdalji do 10 m, saj so se hitrosti vseskozi gibale med 45 in 50 km/h. Imeli smo močan veter v hrbet. Pritiskal sem kolikor se je dalo, poznalo se je, da nisem imel polnega zadnjega kolesa, ki bi vsaj malo olajšal obstanek v skupinici. Da je bila mera polna sem 30 km do cilja ostal brez tekočine in posledično tudi brez vnosa kalorij (brez tekočine je težko prebaviti vse tiste energijske ploščice, ki sem si jih pripravil na kolesu). Tik pred menjavo nas je ujel tudi Fuchs, ki se je tik pred menjavo postavil na vodilno mesto in s tem povzročil za dodatno spremembo ritma, ki pa je nisem prenesel. Odločil sem se, da pred menjavo nekoliko spustim in vsaj malo zadiham. 21 km se mi je zdelo veliko! Svojo nalogo sem do takrat odlično opravil sej sem z 86 km razdaljo opravil v 2:10, kar je skoraj 40 km/h v povprečju. Glede na to, da je polovico proge pihal res močan veter v prsa je to zame odličen dosežek., ki si ga predhodno nisem upal napovedati, saj sem na krono kolesu naredil zgoj 200 km! Tek sem začel podobno kot na tekih na krajše razdalje. Kilometri so na začetku hitro minevali in časi so bili dokaj solidni (3:39,3:46,3:48,3:45,4:10-tu sem moral malo predahniti in spiti nekaj tekočine...). Takoj na 1,5 km sem nazaj prehitel Fuchsa in s tem prišel na 4. Mesto. S tem tekma še zdaleč ni odločena, saj sem pričakoval, da bo prišlo vsaj do krize, če ne celo krčev. Slednjih na srečo nisem trpel, sem se pa moral kar nekajkrat ustaviti in nadomestiti izgubljeno tekočino. Tudi geli, ki sem jih imel na teku zaradi dehidracije niso prijeli. Prvi krog sem odtekel v 37 minutah, kar je obetalo dober tekaški izid. Če se prav spomnim sem 10 km prečkal v času 38:00-15. V drugem krogu so se pojavile težke noge, tempo je padel na 4:08-15 min/km, v glavi pa je odmevalo »Kdaj bo konec?« Po 3 urah in 51 minutah in nekaj sekundah je končno prišel cilj in odrešitev, ko sem lahko v miru zadihal. To je zadostovalo za 4.mesto skupno in 3.mesto v kategoriji in za odličen krstni nastop na omenjeni razdalji. Tekaška razdalja je bila nekoliko krajša. Po Garminu sodeč je bila tekaška proga dolga 19,6 km, zmogel pa sem jo v povprečnem tempu 4:03 min/km! Zmaga je Kis (HUN), drugi je bil Vištica, tretji pa Patrčević (oba CRO). Darko je končal na dobrem 20.mestu, uvrstitev je pokvaril s tekom, saj je v menjavo prišel eno mesto za menoj, kar bi mu ob solidnem teku zagotovilo odlično uvrstitev.
Naslednji dan je potekal Ptujski triatlon, katerega sva se udeležila tudi »Tenerife majstora«. Sam nisem bil na nivoji, ki bi ga zahteva takšna razdalja. V vodi sem odplaval taktično in čakal Darča. Splavala sva v času 10:23, kar je nekje 1:30 slabše od že odplavanega v ptujskem bazenu. To ob nalivu in močnem vetru ni pomenilo nič dobrega. Na kolo sva tako krenila nekje iz 10.mesta. Kmalu sva ujela še Petra Harnolda in nekaj mlajših tekmovalcev, ki kažejo, da bo v bližnji prihodnosti na njih potrebno računati. Močan jih je kmalu odpihnil. Delali smo dobro, vendar moči za maksimalen pritisk ni bilo. To se je poznalo predvsem v vožnji v veter, kjer smo vozili kar nekaj km/h premalo. Ampak po vseh podvigih ta vikend je to popolnoma razumljivo. Na menjavo sem se pripeljal na 4 mestu v rahli prednosti (5 s) pred Darkom in Petrom. Zaostanek za 3.mestom je bil nekje 45 s in po prvih korakih sem vedel, da bo to težko izničiti. Prednost Majdič Jureta (nekdaj izjemno obetaven plavalec ljubljanske Ilirije, specialnost 200 in 400 K, ) je počasi kopnela in skopnela nekje 500 m pred ciljem, ko se ga ujel in prehitel in s tem zagotovil 3. mesto. Zelo sem vsel tega mesta, saj sem kljub težkim in bolečim nogam lahko iztisnil iz sebe maksimum. Po analizi sodeč, sem imel nekje 15 srčnih ud/min rezerve, vendar hitreje zagotovo v danih okoliščinah nebi mogel teči. Zmagal Pleše, drugi Meden. Darko je tekmo končal na dobrem 6. Mestu!