Dodal sem nove rezultate, ki potrjujejo moje domneve o dobrem plavanju in teku!
V nedeljo, 2.5 sem se udeležil beneškega sprint triatlona, ki je bil tokrat izveden v obliki kronometra. Tekmovalci smo bili pošiljani na progo v točno določenih časovnih intrvalih po vnaprej določenem vrstnem redu. Pri takšni obliki ni priložnosti za počivanje, gre na polno od štarta do cilja, skratka "paljenka"! Imel sem številko 184, kar je pomenilo štart proti koncu nastopajočih. Plavanje je bilo med tekmo štafet in posameznikov rahlo spremenjeno, saj je organizatorjem ponagajal veter, ki je razpihal boje na strani, da bi bilo plavanja za 1000 m! Škoda ;), saj sem tokrat plaval v lepem ritmu in do konca ujel tekmovalca (De Gasperi) pred seboj, ki je imel minutno prednost. Sledi menjava in na kolo, kjer sem se razveselil, da bo De Gasperi narekoval tempo, jaz pa mu pridno sledil. Šok! Po obratu sem kmalu uvidel, da to ne bo mogoče. Bolj, ko sem pritiskal, bolj se mi je oddaljeval. Seveda so fantje nastopali s celotno krono opremo, kar je bilo nasprotno s pričakovanim. Izgubljal sem iz metra v meter in prvič v karieri sem si želel čimpreje na tek. Da je bila mera polna je v 2. krogu pripeljal mimo Casadei, kar je izgledalo kar malo smešno. Prepričan sem, da sem na kolesu od najboljših izgubil več kot 2 minuti, pa čeprav sem imel občutek, da vozim hitro. Že samo De Gasperi je minutni zaostanek po plavanju pretopil v minutno prednost (kar je pomenilo 2 minuti boljši čas kolesarjenja). Teči sem začel v lepem ritmu in lahkotno in čakal kdaj me bo zabilo, saj konkretnega (povišana temperatura) tekaškega treninga nisem opravil kar nekaj časa. Prehitevam, tečem mimo oznake 1 km, 2 km, 3 km in si rečem: "Mrbit gre pa do konca!" Nekje na 3,5 km zavijemo iz obzidja ostro levo, kjer skozi ozka vrata in grmičevje pritečem na odsek z mivko. Ka češ hujšga, bi reku kolega ;) Zavzemem linijo ob robu v upanju, da najdem več opore. Občutek je bil kot, da bi tekel po maslu, malo se vdira malo zdrsuje in to je trajalo kar kilometer. Vložena energija pa dvojna. Po "peskovniku" je sledil samo še tek okoli rondoja in ciljna ravnina. Nekaj sem poskušal celo šprintati, v cilju pa zavzel trenutno 3. mesto. Vedel sem, da to ne bo končno, saj so bili favoriti še na progi. Rezultati so pokazali, da sem zasedel končno 7. mesto, kar je po vseh težavah preteklega tedna zelo zadovoljiv rezultat. Na 8. mestu je tekmo končal Mori Mitja, dostojno pa so nastopili tudi ostali Slovenci ter edina Slovenka!
V nedeljo, 2.5 sem se udeležil beneškega sprint triatlona, ki je bil tokrat izveden v obliki kronometra. Tekmovalci smo bili pošiljani na progo v točno določenih časovnih intrvalih po vnaprej določenem vrstnem redu. Pri takšni obliki ni priložnosti za počivanje, gre na polno od štarta do cilja, skratka "paljenka"! Imel sem številko 184, kar je pomenilo štart proti koncu nastopajočih. Plavanje je bilo med tekmo štafet in posameznikov rahlo spremenjeno, saj je organizatorjem ponagajal veter, ki je razpihal boje na strani, da bi bilo plavanja za 1000 m! Škoda ;), saj sem tokrat plaval v lepem ritmu in do konca ujel tekmovalca (De Gasperi) pred seboj, ki je imel minutno prednost. Sledi menjava in na kolo, kjer sem se razveselil, da bo De Gasperi narekoval tempo, jaz pa mu pridno sledil. Šok! Po obratu sem kmalu uvidel, da to ne bo mogoče. Bolj, ko sem pritiskal, bolj se mi je oddaljeval. Seveda so fantje nastopali s celotno krono opremo, kar je bilo nasprotno s pričakovanim. Izgubljal sem iz metra v meter in prvič v karieri sem si želel čimpreje na tek. Da je bila mera polna je v 2. krogu pripeljal mimo Casadei, kar je izgledalo kar malo smešno. Prepričan sem, da sem na kolesu od najboljših izgubil več kot 2 minuti, pa čeprav sem imel občutek, da vozim hitro. Že samo De Gasperi je minutni zaostanek po plavanju pretopil v minutno prednost (kar je pomenilo 2 minuti boljši čas kolesarjenja). Teči sem začel v lepem ritmu in lahkotno in čakal kdaj me bo zabilo, saj konkretnega (povišana temperatura) tekaškega treninga nisem opravil kar nekaj časa. Prehitevam, tečem mimo oznake 1 km, 2 km, 3 km in si rečem: "Mrbit gre pa do konca!" Nekje na 3,5 km zavijemo iz obzidja ostro levo, kjer skozi ozka vrata in grmičevje pritečem na odsek z mivko. Ka češ hujšga, bi reku kolega ;) Zavzemem linijo ob robu v upanju, da najdem več opore. Občutek je bil kot, da bi tekel po maslu, malo se vdira malo zdrsuje in to je trajalo kar kilometer. Vložena energija pa dvojna. Po "peskovniku" je sledil samo še tek okoli rondoja in ciljna ravnina. Nekaj sem poskušal celo šprintati, v cilju pa zavzel trenutno 3. mesto. Vedel sem, da to ne bo končno, saj so bili favoriti še na progi. Rezultati so pokazali, da sem zasedel končno 7. mesto, kar je po vseh težavah preteklega tedna zelo zadovoljiv rezultat. Na 8. mestu je tekmo končal Mori Mitja, dostojno pa so nastopili tudi ostali Slovenci ter edina Slovenka!
