Po dolgem, dolgem času je zopet napočil trenutek, ko sem si utrgal nekaj minut v prenatrpanem septemberskemu urniku in ga posvetil vam, zvestim bralcem :D Dobro hec mora bit, ampak dejstvo je, da je minilo kar nekaj časa. V tem času sem se udeležil tekem v Prelogu, kjer smo skupaj s TK Rudolf Perešin osvojili hrvaški ekipni naslov v sprint triatlonu, Londonu, Kočevju, Faakersee-ju in seveda na Bledu. Prav na slednjem je bila sreča na moji strani. Sam namreč rad tekmujem v deževnih razmerah. Sicer je bilo nekaj vmesnih minut kar nevzdržnih in sem bil na meji odstopa, ker mi je voda izpod Uroševega kolesa skoraj splahnila lečo iz desnega očesa. Počutje med tekmo je bilo OK in nestrpno odšteval kroge na kolesu v upanju, da ne naredim kakšne neumnosti. V menjalni prostor sem prišel z relativno svežimi nogami, le da, zaradi mrazu, nisem čutil levega stopala. V menjalnem prostoru sem moral teniske dvakrat obuti, saj nisem imel občutka v kakšnem položaju so prsti. Tako sem izgubil nekaj sekund, ki pa na komcu niso bile odločujoče. V začetku drugega kroga se mi je pripetila manjša nezgoda, ko sem na obratu zdrsnil (sicer ne vem kako mi je to sploh uspelo) in se z malo dramatičnimi vložki povaljal po tle (priznam!!, hehe). Medtem ko sem zopet lovil prednost nekaj 10 m sem pogledal tudi na roko, saj me je nekaj trgalo (čutil sem pulz) po mezincu. Zagledam, da »dečko« pridobiva na modri barvi. Takrat na to nisem polagal veliko pozornosti in nekje na 5 km sem odtekel v vodstvo, ki sem ga do konca tudi obranil. Zelo sem vesel, da mi je upelo osvojiti naslov DP v olimpik triatlonu. S tem sem izpolnil dolgoročne cilje, ko sem pred štirimi leti zadal, da osvojim ta željeni naslov. Takrat, ko sem resno pričenjal s triatlonom sem vedel, da bom moral spremeniti življenjski slog, zgubiti nekaj kilogramov, popraviti tek, kupiti opremo, itd.). Meni je slednje uspelo, celo več, doštudirral sem in zaposlil v OŠ! Mislim, da vzdržljivostni športniki v Krškem trpimo ene najslabših pogojev v prelepi Sloveniji. Sam še vedno nimam na voljo dostojnega bazena, atletske steze, besed o finančni podpori s strani Občine pa raje ne bom izgubljal. Hvaležen sem vsakomur, ki mi kakorkoli pomaga na tej poti. Ponovno se zahvaljujem vsem sponzorjem (ki so vidni na desni strani) in opremljevalcem, ki mi lajšajo razmere za trening.
Preteklih nekaj dni sem se ukvarjal z zgoraj omenjeno poškodbo, kateri na začetku nisem posvečal nikakršno pozornost. Vbistvu niti ne vem kako je do tega prišlo. To je dodaten dokaz kako človek na tekmovanju deluje na popolnoma drugačnem nivoju (ko te poganja adrenalin ne čutiš ničesar). Podpludba na mezincu je dokaj moteča, še posebno pri vožnji s kolesom, ko dodobra pretrese roke. Prepozno sem sprostil napetost pod nohtom in nabrana kri se je dodobra razlila po prstu. Prišlo je tudi do manjpe infekcije tako, da je stanje še vedno daleč od željenega. V nedeljo se odpravljam na sprint triatlon v Chioggio v Italijo, kjer bor organizirano neke vrste DP Italije. Prijavljenih je kar nekaj zanimivih triatlonskih imen in v dobro/zanimivo dirko niti ne dvomim. Sam si nadejam le dobrega treninga pred evropskim pokalom v Grčiji, ki bo 19.9 v Loutraki-ju. Tam pa odpotujem kar s trajektom, kar je morda nekoliko nenavadno!
