Končno sem imel toliko časa in volje, da bom na kratko opisal dogajanje na evropskem prvenstvu v triatlonu v Holtnu. Tisti, ki še ne veste je bilo to zame premierno EP zato nisem točno vedel kaj pričakovati. Po natančnejšem ogledu štartne liste smo kaj hitro prišli do ugotovitve, da bo uvrstitev med 50 kar lep uspeh.
Do Holtna je iz Slovenije skoraj 13 ur vožnje po avstrijskih in nemških avtocestah. Občutek, ko izstopiš iz kombija po tako dolgem sedenju je res fantastičen. Nastanjeni smo bili v idilični hiški v počitniškem naselju, ki je bilo od prizorišča dogajanja oddaljeno cca 5 km. Kuhali smo si sami tako, da so mi testenine ob odhodu že gledale iz ušes. Zaradi zgodnjega prihoda (do tekme je bilo še 5 dni) sem v dneh pred tekmo naredil kar nekaj aktivacijskih treningov in ogledov prog, da nebi med tekmo prišlo do kakšnih presenečenj.
Tekma:
Po pričakovanju se je po plavalnem delu odlepila skupina 6-8 triatloncev, ki letos s podobno taktiko zmagujejo tudi na svetovni seriji. Sam sem se odločil, da plavanje ne začnem čisto na polno in poskušam kasneje stopnjevati tempo. Zgodilo se je popolnoma obratno. Sicer sem začel nekoliko počasneje vendar sem bil na prvi boji deležen nekaj udarcev in »tunkanja«, kar je nadvse počasno plavanje zelo otežilo. Iz vode sem priplaval v nekoliko večji tretji skupini z minutnim zaostankom za prvim. Menjavo sem napravil brez težav in tako začel kolesarski del, ki je vseboval nekaj tehničnih zavojev, vzpon in na nekaterih mestih tudi slabo cestno površino. Zelo sem se bal, da moji tubularji vsega tega nebi zdržali. Strah je bil odveč kajti kolo je delovalo brezhibno. Že po nekaj kilometrih smo ujeli drugo skupino in nato nadaljevali lov za ubežniki. Razlika do prvih se je do menjalnega prostora (T2) se je med prvim in mano prepolovila in je znašala slabih 30 s. Menjava je zopet potekala brez težav in ob bučnem spodbujanju kar 8 000 gledalcev sem se podal na tekaški del. Začel sem v svojem ritmu tako, da sem se kmalu znašel na začelju skupine. Kasneje sem tempo stopnjeval in začel prehitevati nekatere tekmovalce pred seboj. V drugem krogu (od štirih) sem začel čutiti posledice vročega dne in dehidracije. Noge so postajale vse težje, žeja pa neizprosna. V enem izmed krogov se mi je pred oči narisala osvežilna pijača v ciljni areni, kar je bila gonilna sila v drugi polovici teka. Slednja je bila v primerjavi s prvo dosti počasnejša in tako sem izgubil nekaj prej priborjenih mest. Na koncu je moj nastop zadostoval za 34. mesto, kar je spodbuden nastop za prihajajoče tekme. Evropski prvak je postal Španec Gomez pred Britancem Brownleejem in Rusom Brukhankovom. Rezultati
Do Holtna je iz Slovenije skoraj 13 ur vožnje po avstrijskih in nemških avtocestah. Občutek, ko izstopiš iz kombija po tako dolgem sedenju je res fantastičen. Nastanjeni smo bili v idilični hiški v počitniškem naselju, ki je bilo od prizorišča dogajanja oddaljeno cca 5 km. Kuhali smo si sami tako, da so mi testenine ob odhodu že gledale iz ušes. Zaradi zgodnjega prihoda (do tekme je bilo še 5 dni) sem v dneh pred tekmo naredil kar nekaj aktivacijskih treningov in ogledov prog, da nebi med tekmo prišlo do kakšnih presenečenj.
Tekma:
Po pričakovanju se je po plavalnem delu odlepila skupina 6-8 triatloncev, ki letos s podobno taktiko zmagujejo tudi na svetovni seriji. Sam sem se odločil, da plavanje ne začnem čisto na polno in poskušam kasneje stopnjevati tempo. Zgodilo se je popolnoma obratno. Sicer sem začel nekoliko počasneje vendar sem bil na prvi boji deležen nekaj udarcev in »tunkanja«, kar je nadvse počasno plavanje zelo otežilo. Iz vode sem priplaval v nekoliko večji tretji skupini z minutnim zaostankom za prvim. Menjavo sem napravil brez težav in tako začel kolesarski del, ki je vseboval nekaj tehničnih zavojev, vzpon in na nekaterih mestih tudi slabo cestno površino. Zelo sem se bal, da moji tubularji vsega tega nebi zdržali. Strah je bil odveč kajti kolo je delovalo brezhibno. Že po nekaj kilometrih smo ujeli drugo skupino in nato nadaljevali lov za ubežniki. Razlika do prvih se je do menjalnega prostora (T2) se je med prvim in mano prepolovila in je znašala slabih 30 s. Menjava je zopet potekala brez težav in ob bučnem spodbujanju kar 8 000 gledalcev sem se podal na tekaški del. Začel sem v svojem ritmu tako, da sem se kmalu znašel na začelju skupine. Kasneje sem tempo stopnjeval in začel prehitevati nekatere tekmovalce pred seboj. V drugem krogu (od štirih) sem začel čutiti posledice vročega dne in dehidracije. Noge so postajale vse težje, žeja pa neizprosna. V enem izmed krogov se mi je pred oči narisala osvežilna pijača v ciljni areni, kar je bila gonilna sila v drugi polovici teka. Slednja je bila v primerjavi s prvo dosti počasnejša in tako sem izgubil nekaj prej priborjenih mest. Na koncu je moj nastop zadostoval za 34. mesto, kar je spodbuden nastop za prihajajoče tekme. Evropski prvak je postal Španec Gomez pred Britancem Brownleejem in Rusom Brukhankovom. Rezultati
