V nedeljo sem se s kolegi iz TK Krško udeležil že 19. Pokljuškega maratona. Seveda gre za tek na smučeh, katerega popularnost je močno porsla z uspehi sijajne Petre Majdič. Na tem mestu bi se zahvalil Petri, ki svetu ponovno dokazuje, da lahko majhen narod z veliko želje in slovenske trme poseže v sam sam svetovni vrh. To mora biti za vzgled vsem nam (športnikom), ki se po svojih najboljših močeh trudimo uspeti v izbranih športih. Sam maraton je potekal v prečudovitem vremenu in vzdušju. Na štartu se je zbralo preko 250 tekačev, kljub temu, da je v Planici potekalo sklepno dejanje SP v smučarskih skokih. Presenetljivo je bilo, da je bila startnina brezplačna, merjenje časa s čipi in brezhibna organizacija! Sam sem si zadal, da maraton ne oddirkam "na polno", saj sem imel po testu 3000 kar nekaj problemov z zadnjimi ložami. Po besedah maserja so bile le-te v katastrofalnem stanju. Da sem odtekel res za dušo se moram zahvaliti tudi iztaknjeni zanki na desni palici. Tako sem začel maraton s 4-minutnim zaostankom za zadnjim tekmovalcem. Do konca sem jih nekaj prehitel venddar višje od 205 mesta pa nisem želel/zmogel. Končni čas 1:18,45 je kar dober še posebej, če pomislim, da sem tekel na klasičnih smučeh z rebercami. Skoraj popolen dan smo začinili z dobrim kosilom in "Darčijem" za sladico! :D Slike bom objavil, če jih dobim! Baje, da obstajajo...
