Ojle!
Še sem živ! Vrnili smo se v Slovenijo danes ob 3. uri zjutraj. Potovanje iz Škotske do Milana in nato z avtom do Krškega traja skoraj 17 h! Da malo opišem tekmo na Škotskem. Zaradi mrzlih razmer (voda 12 stopinj) se organizatorji niso mogli odločiti za dolžino triatlona. Kolebali so med varianto Olimpika in Sprinta. Na koncu je bilo odločeno, da startamo daljšega. Prvih 500 m v vodi zaradi mraza nisem čutil obraza, vendar je mojo pozornost preusmerila borba za ugoden položaj. Do konca plavanja sem se prebil na 3. mesto, kar je po nekoliko slabši menjavi še zmeraj pomenilo 1 skupino na kolesu (5 tekmovalcev). Po dveh krogih je Clarke (udeleženec OI v Pekingu, ki sodi med Top 10 na svetu) skočil na kolesu in ker sem bil jaz prvi na gumi sem pokril niti ne tako divji skok. Do vrha hriba sva si privozila nekaj sekundno prednost, kar pa sam nisem niti vedel. Po kratkem pogovoru kaj in kako dalje, se je Clake odločil, da skuša uspešno pobegniti in predčasno odločiti dirko v svojo korist. Sam profil kolesarske proge je bil zelo razgiban pa tudi veter je povzročil, da sem po dobrem krogu skupne vožnje prišel v "območje rdečega". Moral sem se odločiti, ali naj skušam držati Clakov tempo, ali naj počakam skupino 3 zasledovalcev in skušam nato še nekaj odteči. Odločil sem se za slednje. Preden so me ujeli sem imel dovolj časa, da sem vase stisnil gel in nekaj tekočine nato pa smo s skupinsko vožnjo zasledovali Clarka, ki si je privozil že 1 min prednosti. V zadnjem krogu je sicer doživel padec, vendar za zanj brez usodnih posledic tako, da je lahko normalno nadaljeval s tekmo. Menjava kolo - tek mi je solidno uspela tako, da sem tek začel iz 3. mesta z nekaj sekundno prednostjo pred Avstralcem Mchughom in Angležem Brookom. Clarke in Harris sta imela svojo borbo za prvo mesto, mi trije pa svojo za tretje. Že po prvem kilometru sta me zasledovalca prehitele, vendar se nista oddaljila na več kot 20 s. Tako sem držal razdaljo dobrih 5 km, ko je naenkrat Mchugh začel "lezti" nazaj. Prehitel sem ga še v 3 od 4 krogov, kar mi je ulivalo novih moči za napad na 3. mesto. Tudi noge so bila v tem trenutku še lepo ohranjene in mislil sem, da bom tempo samo stopnjeval. Žal sem zadnje 3 km pretekel z ostro bolečino pod rebri, ki mi je onemogočala popoln vdih. Sorazmerno z bolečino je tudi naraščal zaostanek za Brookom in osredotočil sem se na ubranitev 4. mesta. Z na koncu dobrim tekom (34:04) mi je uspelo narediti rezultat, ki si ga pred odhodom na Škotsko niti sanjati nisem upal. O velikosti in vrednosti britanskega triatlona ni potrebno razlagati, naj samo povem, da so organizatorji za nas tekmovalce poskrbeli 100% tako, da sva Gregom (še enkrat hvala za podporo) prav uživala te dni na Škotskem.
Še sem živ! Vrnili smo se v Slovenijo danes ob 3. uri zjutraj. Potovanje iz Škotske do Milana in nato z avtom do Krškega traja skoraj 17 h! Da malo opišem tekmo na Škotskem. Zaradi mrzlih razmer (voda 12 stopinj) se organizatorji niso mogli odločiti za dolžino triatlona. Kolebali so med varianto Olimpika in Sprinta. Na koncu je bilo odločeno, da startamo daljšega. Prvih 500 m v vodi zaradi mraza nisem čutil obraza, vendar je mojo pozornost preusmerila borba za ugoden položaj. Do konca plavanja sem se prebil na 3. mesto, kar je po nekoliko slabši menjavi še zmeraj pomenilo 1 skupino na kolesu (5 tekmovalcev). Po dveh krogih je Clarke (udeleženec OI v Pekingu, ki sodi med Top 10 na svetu) skočil na kolesu in ker sem bil jaz prvi na gumi sem pokril niti ne tako divji skok. Do vrha hriba sva si privozila nekaj sekundno prednost, kar pa sam nisem niti vedel. Po kratkem pogovoru kaj in kako dalje, se je Clake odločil, da skuša uspešno pobegniti in predčasno odločiti dirko v svojo korist. Sam profil kolesarske proge je bil zelo razgiban pa tudi veter je povzročil, da sem po dobrem krogu skupne vožnje prišel v "območje rdečega". Moral sem se odločiti, ali naj skušam držati Clakov tempo, ali naj počakam skupino 3 zasledovalcev in skušam nato še nekaj odteči. Odločil sem se za slednje. Preden so me ujeli sem imel dovolj časa, da sem vase stisnil gel in nekaj tekočine nato pa smo s skupinsko vožnjo zasledovali Clarka, ki si je privozil že 1 min prednosti. V zadnjem krogu je sicer doživel padec, vendar za zanj brez usodnih posledic tako, da je lahko normalno nadaljeval s tekmo. Menjava kolo - tek mi je solidno uspela tako, da sem tek začel iz 3. mesta z nekaj sekundno prednostjo pred Avstralcem Mchughom in Angležem Brookom. Clarke in Harris sta imela svojo borbo za prvo mesto, mi trije pa svojo za tretje. Že po prvem kilometru sta me zasledovalca prehitele, vendar se nista oddaljila na več kot 20 s. Tako sem držal razdaljo dobrih 5 km, ko je naenkrat Mchugh začel "lezti" nazaj. Prehitel sem ga še v 3 od 4 krogov, kar mi je ulivalo novih moči za napad na 3. mesto. Tudi noge so bila v tem trenutku še lepo ohranjene in mislil sem, da bom tempo samo stopnjeval. Žal sem zadnje 3 km pretekel z ostro bolečino pod rebri, ki mi je onemogočala popoln vdih. Sorazmerno z bolečino je tudi naraščal zaostanek za Brookom in osredotočil sem se na ubranitev 4. mesta. Z na koncu dobrim tekom (34:04) mi je uspelo narediti rezultat, ki si ga pred odhodom na Škotsko niti sanjati nisem upal. O velikosti in vrednosti britanskega triatlona ni potrebno razlagati, naj samo povem, da so organizatorji za nas tekmovalce poskrbeli 100% tako, da sva Gregom (še enkrat hvala za podporo) prav uživala te dni na Škotskem.
