Ko sem bil star slab mesec je na Bledu potekal prvi triatlon v Sloveniji, kar je pomenilo uradni začetek zgodovine slovenskega triatlona, ki kljub nekaterim vzponom in padcem v zadnjih letih doživlja neverjeten razvoj. Nekaj znanih imen iz sosednjih držav in seveda večina najboljših domačih triatloncev je pomenila, da se bo bil zanimiv boj za naslov državnega prvaka v olimpik triatlonu. Po pravici povedano, sem se veselil blejskega nastopa, saj sem vedel, da tekmo pričakujem v solidni formi. Zadnji teden je na plavalnih in tekaških treningih »letelo«, nekoliko je bila uganka le kolesarjenje. Blejsko jezero je sobotnega jutra imelo slabih 23 stopinj in ne vem kaj me je obsedlo, da sem se že pred startnim signalom ohlajal (namesto ogreval) v hladni vodi. Že v uvodnih metrih nisem našel pravilnega zavesljaja tako, da sva z Urošem prvi krog plavala z ramo ob rami. Od zadaj sem čutil pritisk nekaterih triatloncev, vendar sem imel občutek, da hitrost plavanja le ni tako slaba. Sledil je kratek izhod iz vode in povratek v začetek 2. kroga. Narekovanje tempa sem prepustil Urošu, sam pa sem se boril za drugo mesto in ugoden položaj za prihod na menjavo. Slednjo sem opravil umirjeno in hitro smo se znašli na prvem obratu, ko sem zagledal, da prednost (Seme, Torok, jaz) pred zasledovalno skupino (Pleše, Pelaj) znaša le nekaj sekund. Že na prvem klancu nas dohiti in prehiti David, kateremu pustimo, da se odpelje v vodstvo. Njegova prednost je iz kroga v krog naraščala najprej iz 15 sekund na 30, na koncu pa skoraj do 3 minut. Zasledovalci nekako nismo našli skupne moči, da bi konkurirali tokrat fantastičnem Davidu, ki nas je z svojo suverenostjo kar malo presenetil. Zelo nejevoljen sem stopil s kolesa in prešla me je misel, da bi celo odstopil. Uspešno opravim z menjavo in takoj iz menjave zavzamem 3. mesto, ki ga do konca ne spustim iz rok. Kljub razočaranju gre za mojo najboljšo uvrstitev na Bledu in popravo PB-ja za debeli 2 minuti in pol (predvsem na račun teka). Ker mora človek v vsaki tekmi najti nekaj pozitivnega pa recimo takole.. Lani sem bil za DP 3., letos 2., drugo leto pa morda 1. Obliž na rane je bila tudi osvojitev slovenskega triatlonskega pokala, ki pa žal iz leta v leto izgublja na kakovosti. Za obnovitev kakovosti slovenskih tekem bo potrebna korenita sprememba, do tedaj pa nasvidenje!
