Da nebi ponovil lanskoletne napake, ko sem na prizorišče prišel eno uro prezgodaj sem tokrat pazljivo nastavil vse budilke na zimski čas. Vstajanje ob nekaj do šeste ure zjutraj, lahek zajtrk (med, čaj in polnozrnat kruh) in odhod ob 7 uri v Ljubljano. Treme v avtu še ni bilo, nestrpno pa sem čakal, da bom videl utrip Ljubljane na ta največji slovenski tekaški praznik. Prihod v Ljubljano in sledilo je rahlo razočaranje. Sprva sem mislil, da bodo vsi prisotni na Trgu republike že na vse zgodaj prekipevali od energije – jutranja ura se je vsekakor poznala. Rekreativni tekači so bili že nekaj minut na poti in postavil sem se na mesto, da bom v »ciljnem šprintu« videl sestro, ki se je glede na letošnje treninge odlično odrezala. Da bi me predštartna nestrpnost čim manj prizadela sem si doma pripravil vse potrebno za maraton. Čip, številka in ostala ropotija je bila takoj na meni in že smo se prerivali za čim boljši štartni položaj.
Več kot 6 tisoč maratoncev se je letos podalo v boj z uro, samim seboj in bolečino zato je dober štartni položaj bistvenega pomena za končno uvrstitev. Ko je sledil nagovor Župana sem vedel, da gre počasi zares, obrnil kapo, si nadel očala, trikrat poskočil (za ogrevanje) in GAS. Uvodni kilometri so minili v umirjenem tempu, počutil pa sem se kot rokometaš, ki za uspešnost svojega preigravanja izvede varanje in tako pusti nasprotnika za seboj. Na 2 km sem dohitel ŠD 3sportovce, ki so imeli plan teči za 3:40/km. »Okej, ujel si ritem sedaj pa to čim dlje drži!« so bile misli in upal sem, da se bom lahko priključil kakšni skupini tekačev. Nekaj deset metrov pred seboj vidim skupinico maratonk, ki so ob sebi imel svoje zajce. Nekje na 5 km sem jih ujel in nato samo sledil njihovemu ritmu. Ta je pred 10 km nekoliko padel in s soborcem na 21 km sva se odločila, da nadaljujeva nekoliko hitreje. V trenutku, ko se je približevala okrepčevalnica sem stisnil prvi gel, ki sem ga kasneje splaknil z vodo. Znova sem se prilepil na noge in med 10 in 15 km in doživljal najlepše trenutke na maratonu. Ritem pravšnji, gel je prijel, hidracija OK! Ko sem prišel do točke, kjer se cesta obrne na več kot 4 km ravnino proti cilju sem doživel krizo, saj sem bingljal na nitki in s skrajnimi močmi sem se ohranjal v skupinici. V zadnjih 3 km sem doživel preporod in tempo dvignil, ter ob navijanju tisoč glave publike zasedel 14. mesto s časom 1:15.52! To je celo hitreje od načrtovanega (1:16-17). Ko potegnem črto pod današnjim dnem moram biti zelo zadovoljen. Med tekom ni prišlo do večjih napak, Saucony Grid Sinister copati so se odlično obnesli, za CEP-ke upam, da bo jutri viden učinek (brez musklfibra), pojedel dva gela, pil mnogo tekočine in taktično dobro izpeljana dirka. Naslednji cilj je spraviti ½ maraton pod 1 uro in 15 minut. Priložnost bo že konec novembra v Palmanovi (ITA). Čestitam vsem udeležencem Ljubljanskega maratona za uspešen nastop, hkrati pa se zahvaljujem vsem navijačem (ni jih bilo malo), ki ste me spodbujali med progo. Rezultati
