Kar nekaj čestitk mi je bilo izrečenih ob odtečenih časih na Ljubljanskem maratonu, še več pa sedaj, po končanem pol-maratonu v Palmanovi. Moram priznati, da sem se ob takšnem izboljšanju (1:15.52 -> 1:12.56) tudi sam nekoliko zamisli in vprašal kaj je razlog za takšen napredek. S trenerjem sva načrtovala čas v Palmanovi med 1:14.00 in 1:14.59. Predhodne manjše poškodbe so celo takšen čas postavila pod vprašaj. Do samega starta in kar nekaj časa po njem nisem bil prepričan ali bo (zviti) gleženj zdržal preizkušnjo ali ne. Na prehodu čez 10. km sem videl, da sem več kot odlično na poti in takrat sem sklenil, da poskušam priteči v cilj v željnem rezultatu pa čeprav se v zadnjih kilometrih priplazim do cilja.
Ob pregledu preteklih dveh mesecev sem ugotovil zakaj takšen časovni napredek. V mesecu oktobru sem skupaj pretekel 271 km, v novembru pa kar 320 km, kar mislim, da je to tudi količinski osebni rekord/mesec. Nekoliko je tudi drugačen pristop do treningov in mislim, da se obrestuje maksimalno. Bistven napredek nisem zaznal samo na tekmah, temveč tudi na treningih. Ker je intenzivnost srednje intenzivnih tekov manjša v primerjavi s prejšnjim letom sem bistveno izboljšal aerobni sistem in tako lahko nizko intenzivne teke pri podobni intenzivnosti tečem tudi za več kot 20s/km hitreje v primerjavi z lanskim letom. Regeneracija je posledično boljša in tako lahko telo »pogoltne« večjo količino treninga. Če se dan po jutru spozna, potem bo tudi december mesec presežkov. Zadnji teden sem pretekel 95,5 km in se tako približal meji 100 km. Kot zanimivost naj dodam, da je bil povprečni tempo prejšnjega tedna 4:54 min/km, povprečni pulz pa 144 ud/min. Danes sem opravil 14 km tempo tek!
