četrtek, 29. september 2011

Kje se trenutno nahajam?

Mislim, da ni več skrivnost da konec oktobra potujem v Henderson blizu Las Vegasa. Udeležil se bom SP-ja v dolgem triatlonu s katerim imava še nekaj neporavnanih računov. Na Finskem sem dobil izkušnjo katero moram obrniti v svojo korist, malenkost me le skrbi podnebje in puščava, ki prevladuje v Nevadi. Odhajam 24.10 in do 5.11, ko je ob 6:30 na sporedu start elitne kategorije, se bom navadil na omenjene pogoje. Pri treningu ni bistvenih novosti, prevladuje pa količina, količina in še enkrat količina! Naj na hitro povzamem koliko česa opravim čez teden: Po dnevu pavze, ki je v sredo, naredim menjavo v dolžini 2 h kolesa (max) in 21 km teka (ponavadi trčkarim nekje od 4:00-10), popoldan sledi razplavanje v dolžini 3,5 - 4 km! V petek zjutraj sledi tekaški trening v dolžini 22 km (po lojtrci dol 8km/6km/4km) v povprečnem tempu nekje 3:50-4:00. Popoldan je zopet plavanje, ki je nekoliko težje do 5 km. Sobota je namenjena kolesarjenju 3-3,5 h  in v tem času naredim dobrih 120 km, kar povzroči, da se na popoldansko plavanje odpravim s težavo. Nedelja je tekaško in kolesarsko obarvana. Zjutraj ponovim petkov tekaški trening, popoldan pa na kolesu odvozim 2 seriji po 15 km max + 5/4/3/2/1 min max. Ponedeljek je lahek dan in potrebno je le odteči 32 km aerobike (4:15 min/km)! Torek je identičen četrtku, torej menjava 2 h max + 21 km teka. Ob vse to prislonim še 1/2 delovnega časa v šoli, vodenje tekaških skupin in trenersko delo s selekcijo kadetinj pri odbojkarskem društvu Brestanica. Jah, dolg cajt mi ziher ni! ;)

sobota, 24. september 2011

Veselje na eni in globoko razočaranje na drugi strani!

Prejšnji vikend se je v Sloveniji zaključila tekmovalna triatlonska sezona. Že po pravilu tudi tokrat člani TK Krško nismo nastopili v polni zasedbi, kar globoko obžalujem, da niti enkrat letno ne zmoremo ali nočemo združno nastopiti na največjem triatlonu sezone v Sloveniji in tako bistveno prispevati k razvoju našega čudovitega športa! Skozi leta se nas je v klubu nabralo več kot 50 članov vendar naša zmožnost udeležbe na takšnem tekmovanju ne premore več kot 6 tekmovalcev (pohvala vsem, ki ste zastopali barve kluba). Pa vseeno, tisti, ki tekmujemo za klub pustimo toliko večji pečat.

p.s. Avtorjem slik se iskreno zahvaljujem za lepe fotografije.

Glede na to, da sem letošnje leto posvetil bolj pripravi na dolge triatlone se je spodobilo, da sem nastopil na Loveman-u, katerega sem lani izpustil zaradi nastopa v Grčiji. Sam začetek tekme ni prinesel večjih presenečenj in po plavanju sem bil v ospredju, na 3. mestu. Pri menjavi sem se malce zmedel, ker nisem našel kolesa a sem kmalu že obuval nogavice, ki so prav prišle šele na teku. Nemec in Madžar sta mi na tem mestu nekoliko pobegnila, a sem ju do Kočne že ujel in prehitel. Spust do Jesenic sem vzel zelo previdno v upanju, da zavore za aluminj dovolj dobro primejo na karbonu.  Po zaključku prvega kroga sem videl, da se mi je zasledovalna skupina približala na vidno razdaljo. Odločil sem se, da do konca kolesa le še čakam v skupini, pazim na vnos energije in tekočine in se izogibam rdečih obratov. Menjava na tek mi je uspela zelo dobro in že smo bili na delu tekme, kjer odloči tekma. Zaradi lovljenja vodečih (Mori, Majdič) sem prva dva kilometra tekel kot na olimpiku (3:31 in 3:28). Počutil sem se super vendar v mislih sem imel »črno« Finsko, ko me je odrezalo v zadnji četrtini. Tempo sem spustil na 3:40 do 3:45! Na približno 4 km me dohiti prva štafeta in že sem se sprijaznil, da bom prvič poražen od štafete. Na koncu prvega kroga sem videl, da tekaču v štafeti pojenjujejo moči. Poskušal sem se mu približati in do konca 8 km sem mu že »sedel na copatih«. Predlagal sem, da se izmenično izmenjujeva v vodstvu, da bi ohranjala visok ritem. Postavil sem se na čelo in povlekel prvi kilometer. S časom 3:25 sem dosegel, da do konca tečem osamljen in se borim samo s svojo glavo kako ne prenehati. Tretji krog (vsak je meril 6 km) sem doživljal krize predvsem z mislijo, da je potrebno na koncu odteči še podaljšek 6 km. Bolj kot sem računal slabše mi je bilo. Že povprečen učenec v 3.razredu zna zračunati, da je 3 x 6 + 6 enako 24. No jaz sem to uspel zmnožiti in sešteti šele po slabi uri teka. Psihočno mi je to pomenilo olajšanje, saj se mi je trpljenje skrajšalo za dobrih 10 minut J. Stisnil sem zobe in v cilj pritekel kot prvi in s tem osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji dolgih triatlonov. V svoji beri imam tako naslove v sprint, olimpik in dolgem triatlonu (half-ironman). Veselje in olajšanje po prečkanju črte je bilo ogromno, hkrati pa sem se zavedel, da bo potrebno še kar nekaj treninga, da bom 5.11.2011 na nivoju kot si ga želim. Takrat namreč nastopim na SP v dolgem triatlonu, ki letos poteka v Las vegasu.

Vendar tako kot vsaka medalja ima tudi moja dve plati. Po mojem mnenju sem bil od nekdaj človek, ki se je znal veseliti lastnega nastopa in boljšemu vedno stisniti roko. Trudim se vzpodbujati tiste, ki vzpodbudo potrebujejo, želim biti vzor mladim, ki bolj kot računalnike potrebujejo vzornike, želim vzpodbuditi množice ljudi, da pri sebi razvijajo zavest o zdravem načinu življenja in želim aktivno sodelovati pri rakreativnih in tekmovalnih pobudah v domačem okolju. V upanju, da delam dobro ljudem in mojem kraju sem nedavno dobil mnenje prijateljev našega kluba, da je za klub bolje, če odidem skozi vrata. Žal sem to dobil v zameno od ljudi na katere sem mislil, da se na njih lahko obrnem v tekmovalnem in osebnem smislu. To so ljudje katere sem pretekle lete vzpodbujal in jih »gnjavil« naj pridejo na trening, da bomo domačem okolju znani kot celota (klub, društvo) in jih tudi smatram kot del moje zgodbe o uspehu. Pravijo, da pravega prijatelja spoznaš šele v nesreči, ker le tako lahko ločiš zrno od plevela. Hkrati pa se vsem »tistim« zahvaljujem za močno motivacijo za naprej. Za konec pa morda misel...Pravi športniki niso tisti, ki vedno zmagujejo, temveč tisti, ki kljub neuspehu najdejo moč, da se ponovno postavijo na noge! Zmeraj sem se in vedno se bom! 

petek, 2. september 2011

Od sedaj naprej mi treninge meri...

Kaj več o uri pa drugič, ko opravim nekaj treningov!

ponedeljek, 4. julij 2011

Tekaška vadba

Pozdravljeni!
V Krškem že več kot leto dni poteka rekreativna tekaška vadba. Izvajamo jo ob ponedeljkih in sredah od 19:30 do 20:30. Letos smo uvedli tudi novost, in sicer vaje za moč s pripomočki GymStick. Spodaj je 10 minutni predstavitveni film o tem, kar počnemo v eni vadbeni enoti. Vabim vas, da nas obiščete na stadionu pri OŠ Jurija Dalmatina. Več info na priloženem letaku (e-mail in GSM).

Zaradi povpraševanja želimo dejavnost razširiti tudi v Brežice, kjer bi vadba potekala ob torkih in četrtkih od 19:30 do 20:30. Da je to možno smiselno izpeljati bi za formacijo brežiške tekaške skupine bilo potrebno vsaj 5 ljudi, ki so željni vodene tekaške vadbe. Sedaj imate možnost, da se do konca tedna (10.7.2011) prijavite in naredite prvi korak do izboljšanja splošne kondicije, zdravja in ostalih stvari, ki jih prinaša redna športna dejavnost.

Lep športni pozdrav!
Jaro


sreda, 29. junij 2011

Rekreativna tekaška vadba!


Tako tečemo vsak ponedeljek in sredo!

ponedeljek, 9. maj 2011

Austrian half-ironman

Pretekli vikend sem doživel svoj krstni nastop na polovični (1,9 – 86 – 21) razdalji Ironman-a. Na samo tekmovanje se nisem kaj posebno pripravljal, šel sem bolj po sistemu »Grem, pa kam pade, pade«! Prizorišče je bil avstrijski Rocksee, majheno jezerce takoj za slovensko mejo. Z Darčem sva zamudila petkov briefing, nisva pa točno vedela kje bova prenočila. Kakšnega pritiska za rezultat ni bilo čutiti, zato me ni preveč vznemirjalo, da sem izpustil briefing. Darč, ki se je tekme udeležil že prejšnje leto mi je dobro razložil potek gibanja v menjavi, smer plavanja, progo teka, opozoril me je na klanec na 25 km, itd. Našla sva tudi idealno zavetišče, soba številka 1 s pogledom na jezero in menjalni protor. Zvečer pred štartom je sledil še rahel iztek po začetku tekaške proge in počitek.
Zjutraj bujenje ob 6:30, zajtrk in neposredna priprava za tekmo. Zjutraj sem uvidel, da aero bidona ne bom uporabil na tekmovanju, saj ni bilo nikjer mogoče kupiti nastavka, na katerega se pritdi bidon. Vseskozi (2 tedna) sem živel v upanju, da bo pošilja iz VB prišla pravočasno. Tako sem na kolesarskem delu tekme nastopil z enim 750 ml bidonom. To se mi na kolesu sicer ni poznalo, posledice pa sem začel čutiti v drugem krogu teka. Štart je bil ob 10. uri, začelo pa se je z 1,9 km plavanjem, s katerim sem opravil najhitreje in si pred zasledovalci (Kis, Patrčević, Vištica, Zakšek, Kromar, Fuchs...) priplaval vsaj 1,5 min prednosti. Prednost mi je usprelo zadržati vse do 45-50 km kolesa, ko me je dohitela skupina Vištica-Patrčević-Kis. Do takrat sem vozil v dobrem ritmu, se redno prehranjeval in tudi spil dovolj tekočine. Takoj sem se postavil na začelje novo nastale skupine in vozil na 4. mestu kolikor dolgo se je dalo. Zaveterje na takšnih tekmovanjih ni dovoljeno. Na klancu nekje 25 km pred ciljem se je Vištica odločil za pobeg, mi trije mu nismo sledili (jaz nisem bil niti zmožen). Do menjave sem imel kar nekaj težev z ostajanjem na razdalji do 10 m, saj so se hitrosti vseskozi gibale med 45 in 50 km/h. Imeli smo močan veter v hrbet. Pritiskal sem kolikor se je dalo, poznalo se je, da nisem imel polnega zadnjega kolesa, ki bi vsaj malo olajšal obstanek v skupinici. Da je bila mera polna sem 30 km do cilja ostal brez tekočine in posledično tudi brez vnosa kalorij (brez tekočine je težko prebaviti vse tiste energijske ploščice, ki sem si jih pripravil na kolesu). Tik pred menjavo nas je ujel tudi Fuchs, ki se je tik pred menjavo postavil na vodilno mesto in s tem povzročil za dodatno spremembo ritma, ki pa je nisem prenesel. Odločil sem se, da pred menjavo nekoliko spustim in vsaj malo zadiham. 21 km se mi je zdelo veliko! Svojo nalogo sem do takrat odlično opravil sej sem z 86 km razdaljo opravil v 2:10, kar je skoraj 40 km/h v povprečju. Glede na to, da je polovico proge pihal res močan veter v prsa je to zame odličen dosežek., ki si ga predhodno nisem upal napovedati, saj sem na krono kolesu naredil zgoj 200 km! Tek sem začel podobno kot na tekih na krajše razdalje. Kilometri so na začetku hitro minevali in časi so bili dokaj solidni (3:39,3:46,3:48,3:45,4:10-tu sem moral malo predahniti in spiti nekaj tekočine...). Takoj na 1,5 km sem nazaj prehitel Fuchsa in s tem prišel na 4. Mesto. S tem tekma še zdaleč ni odločena, saj sem pričakoval, da bo prišlo vsaj do krize, če ne celo krčev. Slednjih na srečo nisem trpel, sem se pa moral kar nekajkrat ustaviti in nadomestiti izgubljeno tekočino. Tudi geli, ki sem jih imel na teku zaradi dehidracije niso prijeli. Prvi krog sem odtekel v 37 minutah, kar je obetalo dober tekaški izid. Če se prav spomnim sem 10 km prečkal v času 38:00-15. V drugem krogu so se pojavile težke noge, tempo je padel na 4:08-15 min/km, v glavi pa je odmevalo »Kdaj bo konec?« Po 3 urah in 51 minutah in nekaj sekundah je končno prišel cilj in odrešitev, ko sem lahko v miru zadihal. To je zadostovalo za 4.mesto skupno in 3.mesto v kategoriji in za odličen krstni nastop na omenjeni razdalji. Tekaška razdalja je bila nekoliko krajša. Po Garminu sodeč je bila tekaška proga dolga 19,6 km, zmogel pa sem jo v povprečnem tempu 4:03 min/km! Zmaga je Kis (HUN), drugi je bil Vištica, tretji pa Patrčević (oba CRO). Darko je končal na dobrem 20.mestu, uvrstitev je pokvaril s tekom, saj je v menjavo prišel eno mesto za menoj, kar bi mu ob solidnem teku zagotovilo odlično uvrstitev.
Naslednji dan je potekal Ptujski triatlon, katerega sva se udeležila tudi »Tenerife majstora«. Sam nisem bil na nivoji, ki bi ga zahteva takšna razdalja. V vodi sem odplaval taktično in čakal Darča. Splavala sva v času 10:23, kar je nekje 1:30 slabše od že odplavanega v ptujskem bazenu. To ob nalivu in močnem vetru ni pomenilo nič dobrega. Na kolo sva tako krenila nekje iz 10.mesta. Kmalu sva ujela še Petra Harnolda in nekaj mlajših tekmovalcev, ki kažejo, da bo v bližnji prihodnosti na njih potrebno računati. Močan jih je kmalu odpihnil. Delali smo dobro, vendar moči za maksimalen pritisk ni bilo. To se je poznalo predvsem v vožnji v veter, kjer smo vozili kar nekaj km/h premalo. Ampak po vseh podvigih ta vikend je to popolnoma razumljivo. Na menjavo sem se pripeljal na 4 mestu v rahli prednosti (5 s) pred Darkom in Petrom. Zaostanek za 3.mestom je bil nekje 45 s in po prvih korakih sem vedel, da bo to težko izničiti. Prednost Majdič Jureta (nekdaj izjemno obetaven plavalec ljubljanske Ilirije, specialnost 200 in 400 K, ) je počasi kopnela in skopnela nekje 500 m pred ciljem, ko se ga ujel in prehitel in s tem zagotovil 3. mesto. Zelo sem vsel tega mesta, saj sem kljub težkim in bolečim nogam lahko iztisnil iz sebe maksimum. Po analizi sodeč, sem imel nekje 15 srčnih ud/min rezerve, vendar hitreje zagotovo v danih okoliščinah nebi mogel teči. Zmagal Pleše, drugi Meden. Darko je tekmo končal na dobrem 6. Mestu!

petek, 7. januar 2011

Panaceo Sport

Letos mi na vsakem treningu družbo dela medicinski pripomoček PANACEO. Pred (30 min) vsakim treningom zaužijem 6 kapsul in tako maksimiziram učinek. V primerjavi s prejšnjim letom lahko hitreje premagujem določene razdalje pri podobni intenzivnosti. Občutek pri napora pri tistih visoko intenzivnih delih treninga pa je znosnejši, kar bistveno vpliva na mojo psiho.